Jedro

Vrhovno sodišče v revizijskem postopku v upravnem sporu pooblaščencu, ki reviziji ni priložil novega pooblastila za zastopanje, zastopanja ne dovoli, ampak tako revizijo kot nedovoljeno zavrže.

Izrek

Revizija se zavrže.

Obrazložitev

1. Zoper v uvodu tega sklepa navedeno pravnomočno sodbo je AB, sekretarka na X, vložila revizijo. Reviziji ni priložila pooblastila za zastopanje tožene stranke v postopku z revizijo, ampak le dokaz o opravljenem pravniškem državnem izpitu in splošno pooblastilo za zastopanje v določenih upravnih in sodnih postopkih, ki ga je podpisala pristojna ministrica CD.

2. Revizija ni dovoljena.

3. Zakon o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) v prvem odstavku 22. člena določa, da se za vprašanja postopka, ki v ZUS-1 niso urejena, primerno uporabljajo določbe zakona, ki ureja pravdni postopek. Ker ZUS-1 ne vsebuje določb o strankinem zastopanju v upravnem sporu, z izjemo določbe drugega odstavka 22. člena, ki določa, da se v upravnem sporu ne uporablja določba tretjega odstavka 86. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) in da lahko v postopku s pritožbo in izrednimi pravnimi sredstvi stranko zastopa samo pooblaščenec, ki ima opravljen pravniški državni izpit, se zato za ostala vprašanja zastopanja strank v upravnem sporu primerno uporabljajo določbe ZPP.

4. V obravnavani zadevi je sporno zastopanje v revizijskem postopku, v katerem se primerno uporablja določba drugega odstavka 95. člena ZPP. Ta določa, da mora pooblaščenec za vložitev izrednega pravnega sredstva predložiti novo strankino pooblastilo. To pooblastilo pa mora glede na določbo prvega odstavka 98. člena ZPP predložiti ob prvem procesnem dejanju, to je ob vložitvi revizije. V skladu s petim odstavkom istega člena, sodišče, ne glede na določbe prejšnjih odstavkov tega člena, odvetniku ne dovoli, da začasno opravlja pravdna dejanja za stranko, če vlogi ni predložil pooblastila, ampak pravno sredstvo zavrže. Vrhovno sodišče zato v revizijskem postopku pooblaščencem - odvetnikom takega začasnega zastopanje ne dovoli, ampak revizijo, ki ji novo pooblastilo za zastopanje ni priloženo, zavrže. 5. Čeprav ZPP tako sankcijo izrecno določa le za odvetnike,1 pa primerna uporaba te določbe v upravnem sporu narekuje enako obravnavo pooblaščencev, ki sicer niso odvetniki, imajo pa opravljen pravniški državni izpit in so zato na podlagi drugega odstavka 22. člena ZUS-1 upravičeni vložiti revizijo. Postopek pred Vrhovnim sodiščem je namreč formaliziran. V tem postopku sodelujejo le pravni strokovnjaki (osebe z opravljenim pravniškim državnim izpitom), zato je formalna zahteva po predložitvi pooblastila le posledica instituta obveznega zastopanja po strokovno usposobljenem pooblaščencu.2 Vrhovno sodišče zato tudi v revizijskem postopku v upravnem sporu pooblaščencu, ki reviziji ni priložil novega pooblastila za zastopanje, zastopanja ne dovoli, ampak tako revizijo kot nedovoljeno zavrže. Enako odločitev je Vrhovno sodišče sprejelo v sklepih X Ips 449/2014 z dne 15. 1. 2015 ter X Ips 116/2016 z dne 5. 5. 2016. 6. Na drugačno odločitev v obravnavani zadevi ne vpliva dejstvo, da ima pooblaščenka tožene stranke splošno pooblastilo, saj takšnega pooblastila ni mogoče šteti kot novo pooblastilo v smislu določbe drugega odstavka 95. člena ZPP. Takšno stališče izhaja iz pravne teorije3 in sodne prakse Vrhovnega sodišča (npr. sklep X Ips 103/2009 z dne 23. 4. 2009), ki je zavzelo stališče, da generalno pooblastilo ne zadošča za vložitev izrednih pravnih sredstev in da je zanje vedno potrebno posebno in novo pooblastilo.

7. Ker je v obravnavani zadevi revizijo vložila pooblaščenka, ki reviziji ni predložila novega pooblastila za zastopanje, je revizija vložena po osebi, ki te pravice nima. Vrhovno sodišče je zato na podlagi 89. člena ZUS-1 v zvezi s četrtim odstavkom 83. člena ZUS-1 revizijo zavrglo kot nedovoljeno.

1 Kar je razumljivo, saj lahko stranka v skladu s tretjim odstavkom 86. člena ZPP v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi opravlja dejanja samo po pooblaščencu, ki je odvetnik. 2 Enako Ustavno sodišče RS v odločbi U-I-277/09, Up-1333/09, U-I-287/09, Up-1375/09 z dne 14. 6. 2011. 3 A. Galič v Pravdni postopek, zakon s komentarjem, GV Založba, Ljubljana, 2005, 1. knjiga, str. 406.