Jedro

Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožnikov zahtevek za plačilo odškodnine na podlagi sklenjene pogodbe o avtomobilskem kasko zavarovanju, ker je tožnik zaradi vožnje pod vplivom alkohola izgubil zavarovalne pravice. Sodišče druge stopnje je tožnikovo pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Vrhovno sodišče je odločilo, da niso izpolnjeni pogoji za dopustitev revizije po 367.a členu ZPP.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1. Tožnik s tožbo od sodišča zahteva, naj razsodi, da mu je toženka (zavarovalnica) dolžna povrniti 27.993,50 EUR škode, ki je nastala na njegovem vozilu v prometni nesreči dne 28. 9. 2017. Zahtevek utemeljuje na podlagi sklenjenega avtomobilskega kasko zavarovanja. Toženka plačilo odškodnine odklanja s sklicevanjem na Splošne pogoje, po katerih zavarovanec izgubi zavarovalne pravic zaradi vožnje pod vplivom alkohola. Tožnik uveljavlja, da v skladu s Splošnimi pogoji zavarovalnih pravic ni izgubil, ker nastala škoda ni v vzročni zvezi z njegovo alkoholiziranostjo.

2. Sodišče prve stopnje je tožbeni zahtevek v celoti zavrnilo.

3. Sodišče druge stopnje je tožnikovo pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

4. Tožnik predlaga, naj Vrhovno sodišče revizijo dopusti glede vprašanj: - Ali je Okrožno sodišče v Ljubljani z opustitvijo predlaganega dokaza s preizkusom tožnikovih voznih ali drugih, za odločitev pomembnih sposobnosti in posledic zaužitega alkohola na njegove sposobnosti, Višje sodišče v Ljubljani pa z zavrnitvijo pritožbe zoper sodbo Okrožnega sodišča v Ljubljani, opr. št. III P 130/2018 z dne 12. 4. 2021, tožeči stranki onemogočilo dokazovanje odločilnega dejstva glede neobstoja vzročne zveze med alkoholiziranostjo in prometno nesrečo in s tem storilo absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in kršitev z Ustavo varovane pravice do enakega varstva pravic (22. člen URS)? - Ali sta Okrožno sodišče v Ljubljani in Višje sodišče v Ljubljani z zavrnitvijo dokaznega predloga z dopolnitvijo izvedenskega mnenja, katerega naloga bi bila ugotavljanje vpliva alkohola na tožnika in na njegove vozne sposobnosti in z zavrnitvijo pritožbe, izvršili nedopustno vnaprejšnjo dokazno oceno in s tem ocenili, da dokaz, ki je sicer primeren za dokazovanje odločilnega dejstva, ne bo uspešen, tožniku onemogočili dokazovanje utemeljenosti tožbenega zahtevka? - Ali bi Okrožno sodišče v Ljubljani za sprejetje pravilne in zakonite odločitve moralo upoštevati izvide, oziroma dejansko stanje po operaciji tožeče stranke, upoštevajoč dejstvo, da je izvedenka oftalmologinja navedla, da se bo vprašanje, ali je za slab vid kriva siva mrena, razjasnilo po tem, ko bo tožnik opravil operativni poseg?

5. Predlog ni utemeljen.

6. Vrhovno sodišče zaradi svoje precedenčne vloge na podlagi prvega odstavka 367.a člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) dopusti revizijo le, če je od odločitve Vrhovnega sodišča mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, ki je pomembno za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse. Sodišče dopusti revizijo zlasti v naslednjih primerih: če gre za pravno vprašanje, glede katerega odločitev sodišča druge stopnje odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča, če gre za pravno vprašanje, glede katerega sodne prakse Vrhovnega sodišča ni, še zlasti, če sodna praksa višjih sodišč ni enotna, ali če gre za pravno vprašanje, glede katerega sodna praksa Vrhovnega sodišča ni enotna.

7. Vrhovno sodišče je ocenilo, da tožnik ni izkazal izpolnjevanja zahtev iz navedene določbe, zato je predlog za dopustitev revizije zavrnilo (drugi odstavek 367.c člena ZPP).

8. Odločalo je v senatu navedenem v uvodu odločbe. Odločitev je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).