Jedro

Pri pogojih za izdajo sklepa o izročitvi na javni dražbi kupljene nepremičnine je treba presojati izpolnjevanje pogojev iz 192. člena ZIZ o pravnomočnosti sklepa o domiku ter o položitvi kupnine v povezavi z ostalimi določbami iz 13. poglavja ZIZ o prodaji nepremičnine. To pa pomeni, da mora biti položitev kupnine pravočasna. Zato zahteva utemeljeno uveljavlja procesno kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, saj v sklepih obeh sodišč manjkajo razlogi o odločilnih dejstvi, pomembnih za presojo o pravočasni položitvi kupnine.

Obrazložitev

Zahtevi za varstvo zakonitosti se ugodi, izpodbijana sklepa sodišč druge in prve stopnje se razveljavita in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

OBRAZLOŽITEV:

1. Po opravljeni prodaji dolžničinega polovičnega deleža nepremičnine, vpisane v vl. št. ... na drugi javni dražbi za kupnino 12.550 EUR je sodišče prve stopnje izdalo še sklep o domiku nepremičnine, ki je z zavrnitvijo dolžničine pritožbe postal pravnomočen. Nato je 27. 8. 2008 izdalo sklep o izročitvi prodanega solastnega dela nepremičnine kupcu, odredilo po pravnomočnosti sklepa vpis kupčeve lastninske pravice v zemljiški knjigi na kupljenem solastnem delu nepremičnine ter izbris zaznambe sklepa o izvršbi in hipoteke v korist upnice, odločilo, da se nepremičnine izroči kupcu še pred pravnomočnostjo tega sklepa in dolžnici naložilo, da v 90 dneh po pravnomočnosti sklepa izprazni stanovanje in izroči polovico nepremičnine.

2. Sodišče druge stopnje je dolžničino pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijani prvostopenjski sklep. Pojasnilo je, da so podani vsi pogoji za izdajo sklepa o izročitvi nepremičnine kupcu ter odgovorilo, zakaj po izdaji sklepa o domiku podanega umika izvršilnega predloga upnice ni več mogoče upoštevati. V skladu s sodno prakso, ki se je oblikovala tudi na podlagi odločb Ustavnega sodišča Republike Slovenije, je primerjalo pravni položaj kupca, ki je z domikom že pridobil tako imenovano pričakovalno pravico, z lastninskim položajem dolžnika, in presodilo, da je v konkretni situaciji poseg v dolžničino lastninsko pravico dopusten.

3. Vrhovno državno tožilstvo Republike Slovenije v pravočasni zahtevi za varstvo zakonitosti (v nadaljevanju zahteva) proti navedenima sklepoma obeh sodišč uveljavlja zmotno uporabo materialnopravnih določb 65., 66. in 67. člena Stvarnopravnega zakonika (SPZ) in bistveno kršitev postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Predlaga razveljavitev sklepov obeh sodišč in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v nov postopek. Najprej obširno povzema celoten potek izvršilnega postopka, nato pa se sklicuje na pogoje iz 192. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) v zvezi s 191. členom ZIZ, ki morajo biti izpolnjeni za izdajo sklepa o izročitvi nepremičnine kupcu. Po navedenih določbah je pravočasno plačilo kupnine pogoj za izročitev nepremičnine kupcu. Tudi ustavno sodišče opozarja, da je pričakovanje kupca, da bo po opravljeni javni dražbi v izvršilnem postopku pridobil lastninsko pravico na pravnomočno domaknjeni nepremičnini, ustavno varovano le v primeru pravočasno položene kupnine. Zahteva iz podatkov spisa povzema, da je sodišče v odredbi za drugo javno dražbo odločilo, da bo nepremičnina prodana najboljšemu ponudniku, ki bo plačal kupnino v 30 dneh po pravnomočnosti sklepa o domiku in da je hkrati opozorilo na posledice neplačila iz 191. člena ZIZ. Ker je postal sklep o domiku pravnomočen 9. 7. 2008, je bil zadnji dan roka za položitev kupnine 8. 8. 2008. Iz podatkov spisa na listni številki 111 pa izhaja, da je kupec položil kupnino šele 25. 8. 2008. Sodišči sta v razlogih sklepov sicer navedli, da je bila kupnina položena v roku, vendar nista navedli razlogov za presojo o pravočasnem plačilu kupnine. Zato sta oba sklepa obremenjena z absolutno bistveno kršitvijo določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ. Zahteva meni, da v obravnavani zadevi uveljavljana kršitev pomeni tudi nedopusten poseg v ustavno varovano solastninsko pravico dolžnice na nepremičnini, ki je predmet izvršbe. Poleg tega opozarja, da nepremičnina (stanovanje) v naravi ni razdeljena, zato ni pravilna odločitev o izročitvi v posest, poleg tega pa je ta odločitev pomanjkljiva tudi zato, ker v njej ni navedeno, komu mora dolžnica izpolniti to obveznost in zato ta odločitev ne predstavlja primernega izvršilnega naslova.

4. Zahteva je bila vročena upnici, dolžnici in kupcu. Sodišče prve stopnje je v nadaljevanju postopka ugodilo predlogu Vrhovnega državnega tožilstva Republike Slovenije in predlogu dolžnice ter izvršbo odložilo do odločitve vrhovnega sodišča o zahtevi za varstvo zakonitosti.

5. Zahteva je utemeljena.

6. V času od izdaje sklepa o domiku na javni dražbi kupljene nepremičnine do pravnomočnosti sklepa o izročitvi te nepremičnine kupcu je kupčev pravni položaj viseč: lastninsko pravico pridobi sicer na originaren način, neodvisno od lastninske pravice samega dolžnika ali celo tretjega, vendar ne že s sklepom o domiku, temveč s pravnomočnostjo sklepa o izročitvi tako kupljene nepremičnine. Njegov položaj je odvisen od zakonitosti javne dražbe in od njegove izpolnitve obveznosti položitve kupnine (primerjaj na primer razloge v točkah 12 do 16 odločbe US RS pod številko Up-35/98 z 2. 4. 1998). Vrhovno sodišče pritrjuje stališču zahteve, da je pri pogojih za izdajo sklepa o izročitvi na javni dražbi kupljene nepremičnine treba presojati izpolnjevanje pogojev iz 192. člena ZIZ o pravnomočnosti sklepa o domiku ter o položitvi kupnine v povezavi z ostalimi določbami iz 13. poglavja ZIZ o prodaji nepremičnine. To pa pomeni, da mora biti položitev kupnine pravočasna. ZIZ namreč v tretjem odstavku 191. člena določa posledice, če kupec ne položi kupnine v roku: sodišče v takem primeru prodajo s sklepom razveljavi in določi novo prodajo, ali pa na predlog upnika in glede na okoliščine prodaje pozove na plačilo kupnine drugega oziroma naslednje najboljše kupce. Rok, ki ga določi sodišče za položitev kupnine, je sodne narave, torej podaljšljiv, če pa ni podaljšan oziroma če je zamujen, po večinskem stališču nastopi prekluzija (več v Galič: Komentar ZPP, prva knjiga, str. 453 do 458).

7. Zato zahteva utemeljeno očita sodiščema, da v obeh sklepih manjkajo razlogi o odločilnih dejstvih, pomembnih za presojo, ali je šlo za položitev kupnine v roku oziroma za pravočasno položitev. Dejstva v spisu sicer obstajajo, vendar jih sodišči nista niti navedli niti obrazloženo presojali. Zato je podana v zahtevi uveljavljana bistvena kršitev določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.

8. Vrhovno sodišče je na podlagi drugega odstavka 391. člena v zvezi s četrtim odstavkom 384. člena, prvim odstavkom 339. člena ZPP ter 15. členom ZIZ sklepa sodišč druge in prve stopnje razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek.