Jedro

Če dolžnik po domiku, vendar pred pravnomočnostjo sklepa o izročitvi nepremičnine, terjatev plača, je treba tehtati pričakovano pravico kupca na eni strani in lastninsko pravico dolžnika na drugi.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom v tč. 1 izreka dolžnici do ½ solastni del nepremičnine, vpisane v vl. št. ... k. o. G., parc. št. ... (stanovanje št. ... in drugi prostori št. ...) izročilo ponudniku družbi S. d.o.o., matična številka: ..., za kupnino 12.550,00 EUR. V 2. in 3. tč. izreka je odločilo, da se po pravnomočnosti tega sklepa v zemljiški knjigi tega sodišča pri ½ v tč. 1 navedene nepremičnine vknjiži lastninska pravica na S. d.o.o.,, matična številka: ... ter izbriše zaznamba sklepa o izvršbi Okrajnega sodišča v Žalcu z dne 23.2.2006, opr. št. In 2006/00047 pri ½ last dolžnice Te. in vknjižba hipoteke v korist upnika vse pod Dn. št. 725/2006. Sodišče je nadalje tudi odločilo, da se nepremičnina kupcu izroči še pred pravnomočnostjo sklepa o izročitvi (tč. 4), ter da je dolžnica B. T. dolžna izprazniti in izročiti to nepremičnino v roku 90 dni od pravnomočnosti tega sklepa (tč. 5 izreka sklepa).

Zoper uvodoma navedeni sklep se je pritožila dolžnica. Pritožbo vlaga iz razloga bistvene kršitve določil postopka in predlaga, da se izpodbijani sklep razveljavi in vrne zadeva prvostopnemu sodišču v ponovno obravnavo, oz. samo odloči tako, da se razveljavi sklep z dne 27.8.2008, razveljavi vsa opravljena izvršilna dejanja, vključno z drugo dražbo z dne 18.3.2008, ter postopek In 2006/00047 ustavi. Pritožnica navaja, da je sodišče s sklepom z dne 27.3.2008 dolžničino nepremičnino domaknilo kupcu S. d.o.o. Sklep, zoper katerega je bila vložena pritožba, je postal pravnomočen šele 9.7.2008, izvršljiv pa 31.7.2008. Pred njegovo pravnomočnostjo pa je upnik umaknil predlog za izvršbo, ker je bila terjatev poplačana, zaradi česar bi moralo sodišče razveljaviti vsa opravljena izvršilna dejanja, vključno z drugo dražbo in sklepom o domiku nepremičnine kupcu in postopek ustaviti. Prvostopno sodišče ni imelo več zakonske podlage za izdajo sklepa o izročitvi nepremičnine kupcu. Po 193. čl. ZIZ razveljavitev sklepa ali sprememba sklepa o izvršbi po pravnomočnosti sklepa o izročitvi nepremičnine kupcu nima vpliva na pravice, ki jih je kupec pridobil po 192. čl. ZIZ. Ko je upnik umaknil predlog za izvršbo, sklep o izročitvi nepremičnine kupcu še ni bil pravnomočen, zato kupčeve pravice po zakonu še niso bile varovane. Sodišče ne bi smelo čakati na odločitev pritožbenega sodišča, saj bi moralo takoj, ko je prejelo upnikov umik predloga za izvršbo in v času, ko sklep o domiku nepremičnine še ni bil pravnomočen, ustaviti izvršilni postopek in razveljaviti vsa izvršilna dejanja, vključno z drugo dražbo dne 18.3.2009, to pa bi lahko storilo tudi po pravnomočnosti tega sklepa, saj je bilo seznanjeno z umikom izvršilnega predloga. Določba 192. čl. ZIZ pravi, da sodišče po pravnomočnosti sklepa o izročitvi nepremičnine kupcu vpiše na podlagi tega sklepa v zemljiški knjigi lastninsko pravico v korist kupca. Zakon o zemljiški knjigi – ZZK-1 pa ima tudi določbe, ki se nanašajo na opis pravic po sklepu o domiku nepremičnine in po sklepu o izročitvi nepremičnine kupcu. Tako določa v 40. čl. (tč. 7), da je podlaga za vknjižbo pravic med drugim tudi pravnomočni sklep, izdan v postopku izvršbe na nepremičnino oziroma v stečajnem postopku, s katerim je sodišče, ki je izdalo ta sklep, odredilo vpis lastninske pravice v korist kupca, oziroma izbris drugih pravic na nepremičnini. SPZ ureja pridobitev lastninske pravice z odločbo državnega organa v svojem 42. členu. V komentarju tega zakona je navedeno pri tem členu, da lahko iz določb od 181. do 194. čl. ZIZ kot prvo sodno odločbo, ki je pomembna za pridobitev lastninske pravice, omenimo sklep o domiku nepremičnine. Sklep o domiku nepremičnine je primerljiv s pojmom, ki ga ima pri pravno poslovni pridobitvi lastninske pravice zavezovalni pravni posel. Novejša teorija pa sprejema stališče, da se lastninska pravica pridobi šele na podlagi sklepa o izročitvi nepremičnine in ne že s pravnomočnostjo sklepa o domiku. Ker je pri pravnem poslu pridobitev nepremičnine pogojena z vpisom v zemljiško knjigo, pa je pri pridobitvi lastninske pravice na podlagi sodne odločbe le-ta pridobljena s pravnomočnostjo sklepa o izročitvi nepremičnine. Vknjižba lastninske pravice nima konstitutivnega učinka, temveč deklaratorni učinek. Glede na obrazloženo upnik meni, da kupec še sploh ni pridobil pravic po 193. čl. ZIZ.

Upnik na pritožbo ni odgovoril. Pritožba ni utemeljena.

Prvi odstavek 192. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju (Ur. List RS, št. 51/98 do Ur. l. RS, št. 93/07; v nadaljevanju: ZIZ) določa, da izda sodišče po pravnomočnosti sklepa o domiku in po položitvi kupnine sklep, da se nepremičnina izroči kupcu in po pravnomočnosti sklepa v zemljiški knjigi vpiše nanj lastninska pravica na nepremičnini ter izbrišejo tiste pravice in bremena, za katere je to določeno s sklepom o domiku.

Poseg v lastninsko pravico, katere varstvo je zagotovljeno s 33. čl. Ustave, je mogoč, če so izpolnjeni pogoji iz III. odst. 15. čl. Ustave. Po tej določbi so človekove pravice in temeljne svoboščine omejene samo s pravicami drugih in v primerih, ki jih določa Ustava. Ustavno sodišče je že sprejelo stališče, da je v izvršilnem postopku poseg v lastninsko pravico dolžnika dopusten, saj je nujen zaradi samega namena izvršilnega postopka, to je poplačila upnika. Če dolžnik po domiku, vendar pred pravnomočnostjo sklepa o izročitvi nepremičnine, terjatev plača, je treba tehtati pričakovano pravico kupca na eni strani in (vsaj formalno) lastninsko pravico dolžnika na drugi. Po IV. odst. 192. čl. ZIZ sodišče nepremičnino izroči kupcu še pred pravnomočnostjo sklepa o izročitvi. V 193. čl. ZIZ je resda določeno, da razveljavitev ali sprememba sklepa o izvršbi po pravnomočnosti sklepa o izročitvi nepremičnine kupcu nima vpliva na pravice, ki jih je kupec dobil po 192. členu tega zakona. Vendar pravnomočnosti sklepa o izročitvi nepremičnine dolžnik po pravnomočnosti sklepa domika in plačilu kupnine ne more več preprečiti. Varstvo dolžnika zato v tej fazi postopka ne more imeti prednosti pred varstvom kupca. Dolžnik je sam povzročil takšno situacijo, ker najprej terjatve iz izvršilnega naslova ni prostovoljno plačal in v izvršilnem postopku ni preprečil javne dražbe, domika in položitve kupnine. Zato je kupčev pravni položaj (pričakovanje) v tem vmesnem času močnejši od dolžnikovega. Ustavitev izvršilnega postopka in razveljavitev opravljenih izvršilnih dejanj v tej fazi postopka bi pomenilo poseg v kupčevo pričakovano pravico in tudi kršitev njegove pravice do zasebne lastnine iz 33. in 67. čl. Ustave. Kupčevo pričakovanje pridobitve lastninske pravice je v danih okoliščinah tako utemeljeno in konkretno, da zadosti pojmu upravičeno pričakovanje in je zato varovano z ustavno določbo o varstvu zasebne lastnine. V fazi postopka, ko na poti pridobitve lastninske pravice kupca ni več nobene pravnoupoštevne ovire, je zato poseg v lastninsko pravico dolžnika dopusten (tako tudi Ustavno sodišče v odločbi opr. št. Up-77/04). Glede na obrazloženo je sodišče prve stopnje v skladu z določbami ZIZ in Ustavo RS nepremičnino izročilo kupcu, kateremu je bila nepremičnina s pravnomočnim sklepom domaknjena in kateri je kupnino zanjo v roku položil. V skladu z določbo 192. čl. ZIZ pa so tudi ostale odločitve v izpodbijanem sklepu, sprejete na podlagi odločitve o izročitvi nepremičnine kupcu.

Ker ni podan uveljavljen pritožbeni razlog in tudi niso podani razlogi, na katere mora paziti po uradni dolžnosti (II. odst. 350. čl. ZPP v zv. s 15. čl. ZIZ), je sodišče druge stopnje zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. tč. 356. v zv. s 353. čl. in 366. čl. ter v zv. s 15. čl. ZIZ).