Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Nastanek nove stvari je institut stvarnega prava. Družbe z omejeno odgovornostjo in poslovni deleži v njej pa so urejeni v korporacijskem pravu. Ni mogoča analogna uporaba določb stvarnega prava o nastanku nove stvari v korporacijskem pravu.
Predlog se zavrne.
1. Sodišče prve stopnje je tožbeni zahtevek zavrnilo in odločilo še o pravdnih stroških. V obrazložitvi je navedlo, da sta tožnik in prva toženka dne 20. 11. 2000 v obliki notarskega zapisa sklenila Sporazum o priznanju pravice imetništva poslovnega deleža SV 307/00 (v nadaljevanju sporazum), s katerim je tožnik na prvo toženko prenesel svoj 50 % poslovni delež v družbi E. d.o.o. in ji izrecno priznal, da po združitvi obeh poslovnih deležev njen 100 % poslovni delež v družbi E. d.o.o. predstavlja njeno posebno premoženje. Sodišče je navedeni sporazum tolmačilo kot veljavni sporazum o delni razdelitvi skupnega premoženja v času trajanja zakonske zveze, sklenjen na podlagi drugega odstavka 58. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (v nadaljevanju ZZZDR). Tako je sodišče štelo, da je najkasneje od dne 20. 11. 2000 bil 10 % poslovni delež v družbi E. d.o.o. posebno premoženje prve toženke, zato je slednja z njim lahko prosto razpolagala. Na račun morebitnih vlaganj tožnika v poslovni delež pa gre slednjemu zgolj obligacijski (obogatitveni) zahtevek zoper družbo.
2. Sodišče druge stopnje je tožnikovo pritožbo zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje potrdilo. V obrazložitvi se je strinjalo z razlogi prvostopenjskega sodišča. 3. Zoper sodbo sodišča druge stopnje vlaga tožnik predlog za dopustitev revizije, v katerem nasprotuje stališču sodišč nižjih stopenj, da 10 % poslovni delež v družbi E. d.o.o. predstavlja posebno premoženje prve toženke, saj se je vrednost poslovnega deleža po sestavi sporazuma do leta 2012 bistveno povečala zaradi vlaganja premoženja in dela tako tožnika kot prve toženke, torej skupnega premoženja, v samo družbo, zaradi česar je nastala nova stvar, posledično pa je poslovni delež postal skupno premoženje. Meni, da bi bilo potrebno uporabiti določbe Zakona o temeljnih lastninskopravnih razmerjih (v nadaljevanju ZTLR) o nastanku nove stvari pri vlaganju v nepremičnino, ki je posebno premoženje enega zakonca, zaradi česar se posebno premoženje transformira v skupno premoženje, tudi pri vlaganju v poslovni delež, ki je posebno premoženje enega zakonca.
4. Predlog ni utemeljen.
5. Vrhovno sodišče dopusti revizijo, če je od njegove odločitve mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, pomembnem za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse (prvi odstavek 367.a člena Zakona o pravdnem postopku – v nadaljevanju ZPP).
6. Predlog za dopustitev revizije je očitno neutemeljen. Nastanek nove stvari je institut stvarnega prava. Družbe z omejeno odgovornostjo in poslovni deleži v njej pa so urejeni v korporacijskem pravu. Ni mogoča analogna uporaba določb stvarnega prava o nastanku nove stvari v korporacijskem pravu.
7. Po navedenem je Vrhovno sodišče predlog zavrnilo (drugi odstavek 367.c člena ZPP).