Jedro

Morebitne ovire za uveljavitev predkupne pravice izvirajo izključno iz tožnikove sfere in je prva toženka v konkretnem primeru ravnala z zadostno skrbnostjo ter je zato pravilno stališče pritožbenega sodišča, da je prodajalka obvestila predkupnega upravičenca o nameravani prodaji. Dolžnost prodajalca je namreč, da predkupnemu upravičencu na primeren način omogoči seznanitev z nameravano prodajo, sprejem obvestila pa praviloma spada v sfero skrbnosti ravnanja predkupnega upravičenca.

Izrek

I. Revizija se zavrne.

II. Tožnik mora v petnajstih dneh drugemu tožencu in tretji toženki povrniti njune stroške revizijskega postopka v znesku 2.320,32 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s sodbo zavrnilo vse tožbene zahtevke, pritožbeno sodišče pa je zavrnilo tožnikovo pritožbo proti prvostopenjski sodbi.

2. Tožnik je proti sodbi pritožbenega sodišča vložil revizijo „iz revizijskega razloga zmotne uporabe materialnega prava“. Stališče revidenta je, da prva toženka ni izpolnila svoje obveznosti iz 507. in 508. člena Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ), ko mu je posredovala ponudbo za nakup solastninskega deleža na spornih nepremičninah priporočeno po pošti. Predkupni upravičenec mora dejansko prejeti obvestilo prodajalca o nameravani prodaji, česar v danem primeru ni bilo. Za enakopravno obravnavo prodajalca in predkupnega upravičenca bi moral v obeh primerih veljati zanesljiv način obveščanja, kar pomeni, da bi morala biti opravljena osebna vročitev na način, ki omogoča, da predkupni upravičenec dejansko prejme obvestilo in se s ponudbo seznani, da potem lahko sploh izkoristi svojo predkupno pravico. Prva toženka s svojim načinom vročanja ni poskrbela, da bi tožnik njeno ponudbo sploh prejel in je bila o tem, da je ni prejel obveščena s tem, da se je njena poštna pošiljka vrnila. Ker je pritožbeno sodišče v izpodbijani sodbi štelo za dokazano, da je tožnik obvestilo o prispelem pismu v svoj poštni nabiralnik prejel, čeprav tožnik prepričljivo navaja drugače (in čeprav sta poštarjeva izpovedba in spomin za eno leto in pol nazaj povsem neverjetna) in ker je pritožbeno sodišče nadalje zaključilo, da je bil tožnik na ta način o nameravani prodaji seznanjen, čeprav se nesporno s ponudbo prodajalca ni mogel seznaniti, naj bi pritožbeno sodišče napačno uporabilo 508. člen OZ in kršilo 22. člen Ustave RS.

3. Revizija je bila poslana tožencem, drugi toženec in tretja toženka pa sta nanjo tudi odgovorila in zahtevala povrnitev stroškov revizijskega postopka.

4. Revizija ni utemeljena.

5. V revizijskem postopku ostaja sporno le, ali je prva toženka kot prodajalka pravilno obvestila tožnika kot predkupnega upravičenca o nameravani prodaji stvari in ali je bilo to obvestilo opravljeno v skladu s pravilom 507. člena OZ. Navedena zakonska določba načina obvestila ne konkretizira in je zato treba sintagmo „obvestila o nameravani prodaji“ razlagati kot pravni standard. S tem v zvezi je treba poudariti, da je revidentova teza o tem, da je obvestilo prodajalca pravilno izvedeno le v primeru, če ga predkupni upravičenec dejansko sprejme, nedvomno prestroga. Predkupni upravičenec bi v takšnem primeru vedno lahko preprečil prodajo stvari tako, da obvestila ne bi prevzel. Pravilnost obvestila je zato treba presojati glede na skrbnost pošiljatelja in naslovnika obvestila.(1)

6. Revizijske trditve o zmotni dokazni oceni sodišča predstavljajo očitek zmotne ugotovitve dejanskega stanja, ki ga v revizijskem postopku ni mogoče uveljaviti.(2)

7. Za odločitev o pravilnosti obvestila je tako treba upoštevati naslednja revizijsko neizpodbojna dejstva, ki predstavljajo podlago sodbe pritožbenega sodišča: - prva toženka je poslala tožniku sporno ponudbo priporočeno po pošti s povratnico; - tožnik je bil o prispelem pismu obveščen 30. 4. 2010 tako, da je poštar pustil obvestilo o prispeli pisemski pošiljki v njegovem poštnem predalčniku; - tožnik do izteka roka za uveljavitev njegove predkupne pravice (14. 6. 2010) ni obvestil prve toženke o svoji odločitvi, da bo izkoristil predkupno pravico;(3) - tožnik ni trdil in dokazal, da pošiljke na pošti iz utemeljenega razloga ni dvignil. 8. Ob upoštevanju navedenih pravno relevantnih dejstev je tudi stališče Vrhovnega sodišča, da morebitne ovire za sporno uveljavitev predkupne pravice izvirajo izključno iz tožnikove sfere in je prva toženka v konkretnem primeru ravnala z zadostno skrbnostjo ter je zato pravilno stališče pritožbenega sodišča, da je prodajalka obvestila predkupnega upravičenca o nameravani prodaji. Dolžnost prodajalca je namreč, da predkupnemu upravičencu na primeren način omogoči seznanitev z nameravano prodajo, sprejem obvestila pa praviloma spada v sfero skrbnosti ravnanja predkupnega upravičenca.

9. Vrhovno sodišče je zavrnilo revizijo, ker je ugotovilo, da niso podani razlogi, zaradi katerih je bila vložena.(4) Odločitev o stroških revizijskega postopka ima podlago v določbah prvih odstavkov 154. in 165. člena ZPP. Odmera stroškov je bila opravljena v skladu z veljavno Odvetniško tarifo in v okviru stroškovnega zahtevka.

Op. št. (1): Primerjaj določbo 6. člena OZ.

Op. št. (2): Primerjaj določbo tretjega odstavka 370. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP).

Op. št. (3): Primerjaj določbo prvega odstavka 508. člena OZ.

Op. št. (4): Primerjaj določbo 378. člena ZPP.