Jedro

Zahtevka za plačilo odškodnine za nepremoženjsko in premoženjsko škodo imata različno dejansko in pravno podlago, zato se v skladu z drugim odstavkom 41. člena ZPP določi vrednost spornega predmeta po vrednosti vsakega od teh zahtevkov posebej.

Revizija ne omogoča preizkusa vrednosti izpodbijanega dela pravnomočne odločitve o odškodnini za nepremoženjsko škodo, zato v tem delu ni popolna. Te vrednosti tožnik v reviziji ni opredelil, prav tako pa je ni mogoče razbrati iz vsebine revizijskih navedb.

Revizija zoper odločitev o zahtevku za povrnitev premoženjske škode ni dovoljena, saj ta niti v celotnem znesku ne presega revizijskega praga.

Izrek

Revizija se zavrže.

Obrazložitev

1. Tožnik je zoper zavarovalnico cestnega podjetja zahteval plačilo odškodnine za premoženjsko (3.171,42 EUR) in nepremoženjsko škodo (8.763,14 EUR), ki jo je utrpel zaradi prometne nesreče z dne 26. 12. 1999. Sodišče prve stopnje je tožbenemu zahtevku delno ugodilo in tožniku iz naslova nepremoženjske škode prisodilo 3.121,05 EUR s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi, sicer pa je tožbeni zahtevek zavrnilo. Pojasnilo je, da je zahtevek za povrnitev premoženjske škode zastaran, da pravična odškodnina za tožnikovo nepremoženjsko škodo znaša 6.242,10 EUR in da sta tožnik in zavarovanka toženke enakovredno (vsak ) prispevala k nezgodi.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbo tožnika zavrnilo in izpodbijani zavrnilni del prvostopenjske sodbe potrdilo, ugodilo pa je pritožbi toženke in obsodilni del prvostopenjske sodbe spremenilo tako, da je tožbeni zahtevek tudi v tem delu zavrnilo. Menilo je, da je izključni vzrok za nastalo škodo tožnikova prekoračitev hitrosti.

3. Zoper sodbo pritožbenega sodišča tožnik vlaga revizijo zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Revizijskega predloga izrecno ne navaja, priglaša pa stroške. Meni, da je sodišče prve stopnje pravilno ocenilo, da je tudi toženkina zavarovanka delno odgovorna za škodo, vendar ji je pripisalo prenizko soodgovornost, saj je ta večja kot 50 %. Ne sprejema stališča pritožbenega sodišča, da je izvedenec ugotovil, da je bila tožnikova prekoračitev hitrosti izključni vzrok za nezgodo. Izvedenec hitrosti tožnika ni mogel ugotoviti, sicer pa se je izogibal odgovoru na vprašanja glede vpliva poledenelega in neposipanega cestišča na nastanek nezgode, zaradi česar je tožnik ugovarjal njegovi nepristranskosti in želel postavitev novega izvedenca. Izvedenčeve ugotovitve o pojemku so izdelane glede na idealne razmere, tožnikovo vozilo pa je na poledenelem cestišču zanašalo. Poledenelo cestišče se je pojavilo nenadoma (nepoledenelo in posipano je bilo vse do platoja pred cestninsko postajo). Vzročna zveza je dokazana, saj je cestno podjetje ustvarilo izredno nevarno situacijo, ki bi jo glede na merila skrajne skrbnosti moralo preprečiti. Gre za hudo opustitev pri opravljanju javne službe, ki je bila neposredni vzrok za nastanek nezgode. Zavzema se za ponovno oceno temelja zahtevka in porazdelitev deljene odgovornosti za nezgodo v skladu z določbo 192. člena Zakona o obligacijskih razmerjih in sodno prakso.

4. Revizija je bila vročena toženki, ki nanjo ni odgovorila.

5. Sodišče je revizijo vročilo Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije.

6. Revizija delno ni popolna, v ostalem delu pa ni dovoljena.

7. V premoženjskopravnih sporih je revizija dovoljena, če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe presega 4.172,92 EUR (drugi odstavek 367. člena Zakona o pravdnem postopku – v nadaljevanju ZPP). Zahtevka za plačilo odškodnine za nepremoženjsko in premoženjsko škodo imata različno dejansko in pravno podlago, zato se v skladu z drugim odstavkom 41. člena ZPP določi vrednost spornega predmeta po vrednosti vsakega od teh zahtevkov posebej.

8. Revizija ne omogoča preizkusa vrednosti izpodbijanega dela pravnomočne odločitve o odškodnini za nepremoženjsko škodo, zato v tem delu ni popolna. Te vrednosti tožnik v reviziji ni opredelil, prav tako pa je ni mogoče razbrati iz vsebine revizijskih navedb. Tožnikov zahtevek iz tega naslova (8.763,14 EUR) je bil delno (do 5.642,09 EUR) zavrnjen že s prvostopenjsko sodbo. Sodišče prve stopnje je namreč ocenilo, da pravična odškodnina za tožnikovo nepremoženjsko škodo znaša 6.242,10 EUR, tožniku pa je pripisalo 50 % prispevek k nastanku nezgode in mu iz tega naslova prisodilo 3.121.05 EUR. Tej presoji je tožnik v pritožbi nasprotoval delno in za nepremoženjsko škodo zahteval še dodatnih 2.554,13 EUR odškodnine (menil je, da bi morala biti pravična odškodnina iz naslova strahu za 851,88 EUR višja, svoj prispevek k nezgodi pa je ocenil na 20 %). Toženka je v pritožbi izpodbijala obsodilni del prvostopenjske sodbe. Glede na meje pritožbenega preizkusa(1) je torej sodišče druge stopnje odločalo o 5.675,18 EUR odškodnine za nepremoženjsko škodo in zahtevek v tem delu pravnomočno zavrnilo, ker je ocenilo, da je nezgodo povzročil izključno tožnik. Iz revizijskih navedb je razbrati, da revident takšno odločitev pritožbenega sodišča izpodbija le glede temelja in le delno. Meni namreč, da je odgovornost tožnice in toženkine zavarovanke za nezgodo deljena, pri čemer je prispevek slednje večji od 50 %. Glede na navedeno je mogoče sklepati le, da obravnavana vrednost izpodbijanega dela odločitve o nepremoženjski škodi znaša med 3.121,05 EUR in 5.675,18 EUR. Ker ni mogoče ugotoviti, ali vrednost tu obravnavanega izpodbijanega dela pravnomočne sodbe presega revizijski prag iz drugega odstavka 367. člena ZPP, revizija v tem delu ni popolna.

9. Kljub nejasni opredelitvi izpodbijanega dela pravnomočne sodbe je mogoče z gotovostjo sklepati na nedovoljenost revizije v delu, ki se nanaša na odločitev o zahtevku za povrnitev premoženjske škode, saj ta niti v celotnem znesku (3.171,42 EUR) ne presega revizijskega praga.

10. Delno nepopolno, v ostalem delu pa nedovoljeno revizijo (in v njej vsebovano stroškovno zahtevo) je sodišče na podlagi določbe 377. člena ZPP zavrglo.

Op. št. (1): Primerjaj Pravno mnenje občne seje Vrhovnega sodišča Republike Slovenije z dne 12. 12. 2002, Pravna mnenja 2/02 (sodba II Ips 9/2002 z dne 26. 9. 2002).