Jedro

Presoja nižjih sodišč, da je premoženje, glede katerega je bila vložena zahteva za vrnitev, prešlo v državno last ex lege na podlagi ZNZGP z dnem njegove uveljavitve 6. 12. 1946, je pravilna. Sodna praksa je enotna, da so morebitne odločbe (tudi kazenske sodbe) in vpisi v zemljiški knjigi in sodnem registru v takšnem primeru zgolj deklaratorne narave.

Obrazložitev

Revizija se zavrne.

OBRAZLOŽITEV:

1. Prvostopenjsko sodišče je zavrnilo predlog za vrnitev nepremičnine parc. št. 525 k.o. ..., ki je bila predmet odločbe o izreku zaplembe Okrajnega sodišča na Jesenicah I 119/47-9 z dne 4. 12. 1947 na podlagi Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij – ZIKS. Presodilo je, da lastninska pravica pravnemu predniku predlagatelja ni prenehala s kazensko sankcijo zaplembe, temveč že pred njo, in sicer na podlagi Zakona o nacionalizaciji zasebnih gospodarskih podjetij (Uradni list FLRJ, št. 98/46 – ZNZGP).

2. Pritožbeno sodišče je predlagateljevo pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep prvostopenjskega sodišča. Navedbe revidenta

3. Zoper ta sklep v zvezi s prvostopenjskim sklepom je predlagatelj vložil pravočasno revizijo iz vseh revizijskih razlogov s predlogom, naj ji revizijsko sodišče ugodi in sklepa nižjih sodišč spremeni tako, da se predlogu za vrnitev zaplenjenega premoženja ugodi, podredno, naj sklepa nižjih sodišč razveljavi in zadevo vrne prvostopenjskemu sodišču v novo odločanje. V reviziji navaja, da je stališče nižjih sodišč o podržavljenju nepremičnine po ZNZGP zmotno. Tudi pritožbeno sodišče je v prejšnjem odločanju poudarilo, da je dejanski prenos premoženja omogočila šele kazenska sodba. Na podlagi sodbe Vrhovnega sodišča Republike Slovenije I Ips 198/91-3 in v drugih postopkih izdanih odločb, kjer so predlagatelji uspeli, je bila uveljavljana povrnitev premoženja na podlagi ZIKS. V konkretni zadevi je vrnitev premoženja po ZIKS priznavala tudi nasprotna udeleženka. Odločitev nižjih sodišč ni v skladu z ustaljeno sodno prakso. Podana je neustavna pravna praznina, ker ni urejeno vprašanje, kako uveljavljati zahtevke, ki tečejo po ZIKS, morali pa bi teči po Zakonu o denacionalizaciji – ZDen. V sodbi I Ips 198/91-3 predlagatelji niso bili napoteni na postopek po ZDen. Zaplembene odločbe se nikjer ne sklicujejo na ZNZGP, kar je nelogično. ZNZGP premoženja ni podržavil, saj je bil za dejansko podržavljenje potreben komisijski zapisnik popisa in cenitve imovine, do česar v konkretni zadevi ni prišlo. Pravna podlaga za vrnitev premoženja obstaja tudi po 146. členu ZIKS. Premoženje je bilo zaplenjeno s kazenskimi sodbami. Predlagatelji so se zanašali na javne knjige in izdane odločbe, iz katerih jasno izhaja podlaga prehoda premoženja, zato ne morejo trpeti škodljivih posledic.

4. Revizija je bila vročena Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije in nasprotnemu udeležencu (375. člen Zakona o pravdnem postopku – ZPP), ki nanjo ni odgovoril. 5. Revizija ni utemeljena.

6. Revizija ne navaja, katero bistveno kršitev določb pravdnega postopka naj bi zagrešili nižji sodišči. Ker revizijsko sodišče na take kršitve ne pazi po uradni dolžnosti (371. člen ZPP), je ta nekonkretiziran očitek revizije neupošteven.

7. Nižji sodišči sta ugotovili dejansko stanje, ki ga je v bistvenem mogoče povzeti v naslednjem: predlagatelji so 24. 9. 1992 vložili predlog na podlagi 145. člena ZIKS za vrnitev nepremičnine parc. št. 525 k.o. ..., ki je bila predmet odločbe o izreku zaplembe Okrajnega sodišča na Jesenicah I 119/47-9 z dne 4. 12. 1947; v zaplembeni odločbi je takratno sodišče ugotovilo, da je bila zoper tt. I. oziroma njene imetnike s sodbo Okrožnega sodišča v Ljubljani Ks 1156/46 (pravilno Ks 1154/46) z dne 11. 12. 1946 izrečena zaplemba celokupne imovine, sklenilo, da se v smislu 22. člena Zakona o zaplembah prenese v last FLRJ popisana in ocenjena imovina obstoječa iz nepremičnin vl. št. 153 k.o. ..., obstoječe iz parc. št. 525, in zemljiški knjigi naložilo, da pri navedenih nepremičninah vknjiži lastninsko pravico za splošno ljudsko premoženje; s sodbo Okrožnega sodišča v Ljubljani Ks 1154/46 z dne 11. 12. 1946 v zvezi s sodbo Vrhovnega sodišča LRS Kpv 56/47 z dne 31.1.1947 je bila T. K. izrečena kazenska sankcija zaplembe celotne imovine in imovine I. k.d.; ta sodba je bila s sodbo Vrhovnega sodišča RS I Ips 198/91 z dne 19. 12. 1991 spremenjena glede obdolženega T. K., tako da mu je bila izrečena delno zavrnilna in delno oprostilna sodba; podjetje I. je bilo (v povezavi s 1. členom ZNZGP) razglašeno za zasebno gospodarsko podjetje splošnega državnega in republiškega pomena z ukazom Prezidija ustavodajne skupščine LRS z dne 30. 11. 1946, objavljenim v Uradnem listu LRS št. 76/46, v prilogi katerega je pod zap. št. 41 navedeno tudi podjetje I.; takrat je bila omenjena nepremičnina že v lasti podjetja.

8. Tudi revizijski razlog zmotne uporabe materialnega prava ni podan. Presoja nižjih sodišč, da je premoženje, glede katerega je bila vložena zahteva za vrnitev, prešlo v državno last ex lege na podlagi ZNZGP z dnem njegove uveljavitve 6. 12. 1946, je pravilna (glej tudi obširne razloge nižjih sodišč, ki jih revizijsko sodišče na tem mestu ne bo ponavljalo). Za takšen prehod premoženja v državno last niso bili potrebni komisijski zapisniki popisa in cenitve imovine, vknjižba v zemljiško knjigo, izvedba posebnih postopkov in podobno. Sodna praksa je enotna,(1) da so morebitne odločbe (tudi kazenske sodbe) in vpisi v zemljiški knjigi in sodnem registru v takšnem primeru zgolj deklaratorne narave.

9. Neutemeljeni so tudi ostali revizijski očitki. Tako je (kot 145. člen ZIKS) tudi 146. člen ZIKS uporabljiv le glede premoženja, ki je bilo zaplenjeno v krivičnem kazenskem postopku, do česar v konkretni zadevi ni prišlo. Bistvo (kazenske) sodbe Vrhovnega sodišča I Ips 198/91-3 z dne 19. 12. 1991 pa je primarno v uresničenju pravice do rehabilitacije oseb (glej 30. člen Ustave Republike Slovenije), ki so bile po krivem obsojene, zato je sklicevanje nanjo v drugačnem kontekstu (npr. da bi morala vsebovati napotitveno odločbo za vložitev zahteve za vračilo premoženja po ZDen oziroma da je ne vsebuje, kar kaže na to, da se zavzema za vračanje premoženja po ZIKS) popolnoma neutemeljeno. Priznavanje nasprotne udeleženke za vračilo premoženja po ZIKS prav tako ne more biti upoštevno, saj nasprotuje predpisom in sodni praksi o vračanju premoženja, ki je bilo podržavljeno na podlagi ZNZGP. Nenazadnje pa so neutemeljeni tudi očitki, s katerimi predlagatelj skuša prikazati, da je pri vložitvi predloga ravnal z vso zahtevano skrbnostjo; da je podana pravna praznina, ker ni urejeno vprašanje, kako reševati zahtevke, ki tečejo po ZIKS namesto po ZDen; in da zato, ker se je zanašal na javne knjige in izdane odločbe, ne more trpeti škodljivih posledic. Velja poudariti, da je predlagatelj tisti, ki je zmotno vložil predlog za vračilo premoženja na podlagi ZIKS. Po določbi 8. točke prvega odstavka 3. člena ZDen se namreč premoženje, ki je bilo podržavljeno po ZNZGP, razen po 7.a členu istega zakona, vrača po ZDen.

10. Ker po obrazloženem niso podani v reviziji uveljavljani razlogi ne razlogi, na katere pazi po uradni dolžnosti (371. člen ZPP), je revizijsko sodišče predlagateljevo revizijo na podlagi 378. člena ZPP zavrnilo.

Op. št. (1): Glej npr. Sodbo Vrhovnega sodišča Republike Slovenije II Ips 847/2007 z dne 13.12.2007 in številne druge.