Jedro

Kadar k neuresničitvi pogojev prispevata obe stranki, domneve iz 59. člena OZ ni mogoče uporabiti.

Izrek

I. Revizija se zavrne.

II. Tožeča stranka mora v 15 dneh od vročitve te sodbe povrniti toženi stranki njene stroške revizijskega postopka v znesku 15.091,40 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega naslednjega dne po izteku roka za plačilo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je v delu, ki je relevanten za odločanje v revizijskem postopku, sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani opr. št. VL 82171/2012 z dne 8. 6. 2012 razveljavilo v 1. in 3. točki izreka in tožbeni zahtevek zavrnilo. Odločilo je, da vsaka stranka nosi svoje stroške.

2. Sodišče druge stopnje je v relevantnem delu pritožbo tožeče stranke zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

3. Tožeča stranka je zoper sodbo sodišča druge stopnje vložila revizijo zaradi zmotne uporabe materialnega prava, bistvenih kršitev določb Zakona o pravdnem postopku (ZPP) in kršitve Ustave RS ter Evropske konvencije o človekovih pravicah (EKČP). Predlagala je ugoditev reviziji in spremembo sodbe sodišča druge stopnje z ugoditvijo njenemu tožbenemu zahtevku. Podredno temu je predlagala razveljavitev sodbe sodišča druge in prve stopnje in vrnitev zadeve v novo sojenje sodišču prve stopnje. Podredno temu pa še razveljavitev sodbe sodišča druge stopnje in vrnitev zadeve temu sodišču v novo sojenje. Priglasila je stroške revizijskega postopka.

4. Tožena stranka je v odgovoru na revizijo predlagala njeno zavrnitev. Priglasila je stroške revizijskega postopka.

5. Sodba sodišča prve stopnje je bila izdana pred začetkom uporabe Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravdnem postopku (ZPP-E, Uradni list RS, št. 10/17), zato se glede na določbo prvega in tretjega odstavka 125. člena ZPP-E v tem revizijskem postopku uporabljajo pravila ZPP, veljavna pred uveljavitvijo novele ZPP-E. Vrednost spora izpodbijanega dela sodbe znaša 2.592.000,00 EUR, kar presega mejni znesek 200.000,00 EUR iz 490. člena ZPP za dovoljenost revizije v gospodarskih sporih.

6. Revizija ni utemeljena.

7. Odločilne dejanske ugotovitve sodišč prve in druge stopnje, na katere je Vrhovno sodišče vezano (tretji odstavek 370. člena ZPP), so: − Pravdni stranki sta 18. 2. 2010 sklenili Prodajno pogodbo (v nadaljevanju Pogodba), s katero se je tožeča stranka zavezala toženi stranki prodati nepozidano nepremičnino parc. št. 547/78 k. o. ... v izmeri 9000 m2, tožena stranka pa se je zavezala zanjo plačati 2.160.000,00 EUR, kar skupaj s pripadajočim DDV znaša 2.592.000,00 EUR.

− Stranki sta v 3. točki Pogodbe (plačilo kupnine) dogovorili, da kupnina zapade v plačilo na transakcijski račun prodajalca šele, ko bodo izpolnjeni med drugim tudi vsi pogoji, navedeni v točki 8.1 Pogodbe. V tej točki sta stranki določili, da je Pogodba sklenjena pod odložnim pogojem, da: "prodajalec oziroma kupec pridobi vsa potrebna pravnomočna dovoljenja pristojnih organov, ki so potrebna za postavitev trgovine na drobno s prehrambenimi proizvodi, s prodajnim prostorom neto površine v izmeri najmanj 2.438 m2 in pomožnih prostorov neto površine v izmeri najmanj 334 m2, parkiriščem z najmanj 135 parkirnimi mesti, ter neomejen neposreden dovoz in izvoz do in s predmeta prodaje, tako za dostavo blaga in proizvodov s tovornimi vozili s skupno težo do 40 ton, kakor tudi ostali v celoti neomejen dovoz in izvoz (neomejena možnost levega in desnega zavijanja) do in s predmeta prodaje na in z obstoječega krožnega križišča ter (neomejena možnost levega in desnega zavijanja) do in s predmeta prodaje na in iz predvidene servisne ceste in sicer v obsegu in na način, ki izhaja iz skice, ki je priloga ./3 te pogodbe; odločilnega pomena za izpolnitev tega pogoja je predložitev pravnomočnega gradbenega dovoljenja za zgoraj omenjeni projekt" (točka 8.1.1 Pogodbe) in "prodajalec s posebnim pooblastilom (priloga ./4) pooblasti kupca, da v imenu prodajalca poda v zahtevani obliki vse potrebne vloge in zahtevke za postavitev trgovine na drobno s prehrambenimi proizvodi, poda izjave ter podpiše in vloži načrte in druge listine. Prodajalec se obenem zavezuje, da bo, v kolikor po potrebno, na poziv kupca takoj podpisal vse potrebne vloge, zahtevke, načrte in druge listine, potrebne za pridobitev zgoraj navedenih dovoljenj. Stroške teh postopkov nosi izključno kupec." (točka 8.1.2 Pogodbe).

− Namen pravdnih strank ob sklenitvi Pogodbe je bil zagotoviti uvoz in izvoz iz trgovske cone preko 5. kraka krožnega križišča. − Brez projektne dokumentacije za pridobitev PGD, k izdelavi katere tožena stranka ni pristopila, je bilo mogoče ugotoviti, da izvedba projekta po tč. 8.1.1 Pogodbe ni možna, kar vključuje tudi ugotovitev o nedopustnosti izvedbe petega kraka krožnega križišča iz tega določila Pogodbe. Za navedeno ugotovitev glede krožnega križišča je zadoščala skica, ki je bila sestavni del Pogodbe.

− Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za območje A. (Turistično nakupovalni center A. - v nadaljevanju OPPN) ni dopuščal in ni urejal priključitve trgovskega objekta na krožno krožišče, to je izvedbe petega kraka krožišča. Izgradnja petega kraka krožišča za potrebe nakupovalne cone ni bila dovoljena v okviru odstopanj po že sprejetem OPPN.

− Izdelava projektne dokumentacije bi bila nesmiselna pred spremembo OPPN in pridobitvijo soglasij Družbe za avtoceste Republike Slovenije (DARS) in Direkcije Republike Slovenije za ceste (DRSC). Ministrstvo za promet k izvedbi petega kraka krožnega križišča ni dalo pozitivnega mnenja.

8. Revidentka v reviziji trdi, da bi moral biti izvedenec, ki ga je imenovalo prvostopenjsko sodišče v postopku, ki je tekel pred njim, izločen iz odklonitvenega razloga po 6. točki 70. člena v zvezi s 247. členom ZPP, ker naj bi bile podane druge okoliščine, ki vzbujajo dvom o njegovi nepristranskosti. Revidentkina zahteva za izločitev pred prvostopenjskim sodiščem je bila zavrnjena, zato je očitano kršitev v skladu s petim odstavkom 247. člena ZPP uveljavljala v pritožbi zoper sodbo sodišča prve stopnje, sodišče pa je na pritožbene očitke podalo obsežen odgovor (8. do 18. točka obrazložitve izpodbijane sodbe). Obstoj izločitvenih razlogov na strani izvedenca ne more biti absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka, temveč kvečjemu relativna bistvena kršitev iz prvega odstavka 339. člena ZPP, ki je storjena pred sodiščem prve stopnje.1 Take kršitve iz prvostopenjskega postopka v reviziji ni dopustno uveljavljati (2. točka prvega odstavka 370. člena ZPP), razen če sodišče druge stopnje v zvezi s tem samo stori katero bistveno kršitev določb pravdnega postopka, ki vpliva na pravilnost in zakonitost sodbe pritožbenega sodišča.2 Ker ponavljanje razlogov za izločitev izvedenca, na katere je revidentka že prejela odgovor pritožbenega sodišča, ne predstavlja relevantnih očitkov pritožbenemu sodišču v prej navedenem smislu, so revizijski očitki o izločitvi izvedenca neutemeljeni.

9. Pogodba je sklenjena pod pogojem, če sta njen nastanek ali prenehanje odvisna od negotovega dejstva (prvi odstavek 59. člena Obligacijskega zakonika - OZ). Pravne fikcije v zvezi z uresničitvijo oziroma neuresničitvijo pogoja določa četrti odstavek 59. člena OZ. Po tem določilu se šteje, da je pogoj uresničen, če njegovo uresničitev v nasprotju z načelom vestnosti in poštenja prepreči stranka, v breme katere je bil določen, šteje pa se, da ni uresničen, če njegovo uresničitev v nasprotju z načelom vestnosti in poštenja povzroči stranka, v korist katere je bil določen.

10. V konkretnem primeru je bil pogoj v smislu prvega odstavka 59. člena OZ, od katerega je bilo odvisno učinkovanje Pogodbe, uvoz in izvoz na nepremičnino preko 5. kraka krožnega križišča. Revidentkina stališča, češ da naj bi bila tožena stranka s svojimi ravnanji preprečila, da bi bil omenjeni priključek na cesto možen, na podlagi česar hoče revidentka z uporabo fikcije o uresničitvi pogoja iz četrtega odstavka 59. člena OZ odgovornost naprtiti njej, so materialnopravno zmotna.

11. Na podlagi pooblastila iz tč. 8.1.2 Pogodbe tožena stranka namreč ni bila zavezana zagotoviti neposrednega uvoza in izvoza na krožno križišče preko petega kraka, temveč zgolj upravičena prizadevati si to doseči. Na podlagi pooblastila je pooblaščenec namreč upravičen, ne pa tudi zavezan za zastopanje (prvi odstavek 74. člena OZ). Teh pravnih učinkov zastopanja ne morejo spremeniti razpredanja revidentke o izključnosti pooblastila, saj si ta pojem tudi zmotno razlaga. Posebno pooblastilo, kot je omenjeno v tč. 8.1.2 Pogodbe, ni izključno pooblastilo, saj s posebnim pooblastilom pooblastitelj pooblasti pooblaščenca za zastopanje pri določenih poslih (njegovo nasprotje je splošno pooblastilo), medtem ko podelitev izključnega pooblastila pomeni, da pooblaščencev ni več, temveč en sam. Vse te vrste pooblastil pa v ničemer ne omejujejo pooblastitelja. Pooblastilo iz tč. 8.1.2 Pogodbe torej tožeči stranki ni ničesar preprečevalo, kot očitno zmotno meni v reviziji. Celo več, tč. 8.1.1 Pogodbe je enaka upravičenja dajala njej. Kadar pa k neuresničitvi pogojev prispevata obe stranki, domneve iz 59. člena OZ ni mogoče uporabiti.3

12. Pogoj iz tč. 8.1.1 ni bil določen v breme tožene stranke, kot sta pravilno presodili že sodišči nižjih stopenj, zato fikcije o uresničitvi pogoja na podlagi četrtega odstavka 59. člena OZ ni mogoče šteti v breme te stranke. Pravilna je presoja sodišča druge stopnje, da bi morala tožeča stranka dokazati, da je izvedba petega kraka krožnega križišča možna tako, kot je predvideno v skici, ki je priloga Pogodbe. Ker je bila takšna navezava na krožišče eden izmed pogojev po tč. 8.1.1 Pogodbe, okoliščine, da tožena stranka niti ni pristopila k izdelavi projektne dokumentacije, kar je prav tako eden izmed Pogodbenih pogojev, ni mogoče šteti, da je sama preprečila začetek učinkovanja Pogodbe, kar bi ji šlo v škodo na podlagi četrtega odstavka 59. člena OZ. Pogodba torej ni učinkovala že zaradi neizpolnitve enega izmed tam dogovorjenih pogojev, ki bi morali biti izpolnjeni kumulativno, zato se z ostalimi pogoji iz tč. 8.1.1 sodiščema nižjih stopenj ni bilo treba ukvarjati.

13. Iz dejanskih ugotovitev, na katere je Vrhovno sodišče vezano, izhaja, da je bilo dopustnost izvedbe petega kraka krožnega križišča mogoče preveriti ne da bi tožena stranka izdelala projektno dokumentacijo. Zato je revizijsko razglabljanje o tem, kakšne priloge je treba po ZGO-1, Pravilniku o projektni dokumentaciji in drugih tam navedenih predpisih priložiti vlogi za izdajo gradbenega dovoljenja, povsem odveč.

14. Revizijske navedbe, s katerimi revidentka zatrjuje nasprotja med posameznimi deli obrazložitve izpodbijane sodbe in s tem uveljavlja kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, predstavljajo krinko za izpodbijanje dejanskega stanja pod plaščem očitkov o procesnih kršitvah, kar ni dopusten revizijski razlog (tretji odstavek 370. člena ZPP). Prav tak nedovoljen razlog predstavljajo tudi vse navedbe revidentke o vsebini priloženih listin, ki so jih izdelale strokovne inštitucije (B., C., itd.) in citiranje raznih izsekov iz izvedenskega mnenja. Na vse tovrstne pomisleke je obširno odgovorilo že drugostopenjsko sodišče v izpodbijani sodbi (gl. 19. do 83. točko obrazložitve na str. 7-31).

15. Vsebina Pogodbe po presoji Vrhovnega sodišča ni v ničemer nejasna. Zato razlagalno pravilo iz 83. člena OZ, po katerem je takrat, ko je bila pogodba sklenjena po vnaprej natisnjeni vsebini ali je bila pogodba kako drugače pripravljena in predlagana od ene pogodbene stranke, treba nejasna določila razlagati v korist druge stranke, ne pride v poštev.

16. Razlogi, zaradi katerih je bila revizija vložena, niso podani. Zato jo je Vrhovno sodišče na podlagi 378. člen ZPP zavrnilo kot neutemeljeno (I. točka izreka).

17. Izrek o revizijskih stroških temelji na prvem odstavku 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. in 155. členom ZPP (II. točka izreka). Tožeča stranka z revizijo ni uspela, zato sama nosi svoje stroške revizijskega postopka. Dolžna pa je toženi stranki povrniti njene stroške revizijskega postopka, ki so odmerjeni po Zakonu o odvetniški tarifi v okviru priglašenega stroškovnika. Tožena stranka je upravičena do 12.350,00 EUR za odgovor na revizijo in do 20,00 EUR za pavšalne odvetniške izdatke, kar ob upoštevanju 22 % DDV skupaj znaša 15.091,40 EUR.

1 Gl. J. Zobec v L. Ude (ur.) in A. Galič (ur.), Pravdni postopek - zakon s komentarjem, Uradni list RS, Ljubljana 2006, druga knjiga, str. 485. 2 Sodba VS RS III Ips 322/2015 z dne 18. 2. 2016. 3 Prim. sodbo in sklep VS RS II Ips 317/2001 z dne 16. 5. 2002 glede primerljive ureditve po Zakonu o obligacijskih razmerjih.