Jedro

Pritožbeno sodišče je že pritrdilo sodišču prve stopnje, da bi bilo tudi brez projektne dokumentacije PGD mogoče ugotoviti, ali je izvedba projekta po točki 8.1.1 Pogodbe možna ali ne.

Ni možno zaključiti, da je bil pogoj za zapadlost kupnine po točki 8.1.1 Pogodbe glede možnosti izvedbe petega kraka obstoječega krožnega krožišča določen v breme tožene stranke, kot to razlaga pritožnica. Zato za presojo, ali bi bila izvedba petega kraka krožišča možna ali ne, ni odločilno, da projektne dokumentacije za pridobitev PGD tožena stranka ni predložila. Tudi ni mogoče zaključiti, da je tožena stranka zato nadaljevanje izvajanja Pogodbe blokirala.

Pravilno je sodišče prve stopnje zaključilo, da je predkupna pravica občine po ZUreP-1 določena v javnem interesu, da ZUreP-1 ne ščiti pravic posameznih subjektov, temveč predmet zavarovanja in interes občine, da pod enakimi pogoji kupi nepremičnine na svojem območju ter da sta zato pravni interes in hkrati tudi aktivna legitimacija drugih oseb, razen tistih, v korist katerih je predkupna pravica določena, izključena. Pritožbeno sodišče pritrjuje sodišču prve stopnje, da se zato na kršitve teh določb ZUreP-1 tožena stranka ne more uspešno sklicevati in njenim trditvam o ničnosti Pogodbe ni moč slediti.

Pritožbeno sodišče ne more slediti pritožnici, ki trdi, da ni zanetila sporne situacije, saj je z zgoraj navedenimi pripombami, ki so najmanj neprimerne in nedvomno presegajo raven strokovne kritike izvedenskega mnenja, izvedenca izzvala.

Izrek

I. Pritožbi se zavrneta in se izpodbijana sodba potrdi.

II. Pritožnika nosita vsak sam svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo razveljavilo sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani, opr. št. VL 82171/2012 z dne 8. 6. 2012 v 1. in 3. točki izreka in tožbeni zahtevek zavrnilo (I. točka izreka). Zavrnilo je tudi tožbeni zahtevek tožene stranke po nasprotni tožbi (II. točka izreka), ki se glasi: „1. Ugotovi se, da je prodajna pogodba, sklenjena dne 18. 2. 2010 med prodajalcem A. d. o. o., matična številka ... in kupcem B. d. o. o., k. d., matična številka ..., nična.

2. Ugotovi se, da tožena stranka po nasprotni tožbi A. d. o. o., matična številka ..., ni lastnik nepremičnine ID znak 000-01. 3. Tožena stranka po nasprotni tožbi je dolžna v roku 8 dni tožeči stranki po nasprotni tožbi povrniti stroške postopka, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obresti od prvega dne zamude dalje do plačila.“ Odločilo je, da vsaka stranka nosi svoje stroške (III. točka izreka).

2. Tožeča stranka je pravočasno vložila pritožbo zoper I. in III. točko izreka izpodbijane sodbe iz vseh pritožbenih razlogov. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu spremeni tako, da tožbenemu zahtevku tožeče stranke v celoti ugodi ter sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 82171/2012 z dne 8. 6. 2012 v celoti vzdrži v veljavi v 1. in 3. točki izreka, podrejeno pa, da pritožbi ugodi in sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijani I. in III. točki izreka razveljavi ter zadevo v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

3. Tožena stranka je pravočasno vložila pritožbo zoper II. in III. točko izreka izpodbijane sodbe iz vseh pritožbenih razlogov. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi, sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijani II. in III. točki izreka razveljavi ter mu zadevo v tem obsegu vrne v novo sojenje.

4. Tožena stranka je na pritožbo tožeče stranke odgovorila. Prav tako je tožeča stranka odgovorila na pritožbo tožene stranke.

5. Pritožbi nista utemeljeni.

K pritožbi tožeče stranke

6. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek tožeče stranke za plačilo kupnine po Prodajni pogodbi, ki sta jo pravdni stranki sklenili 18. 2. 2010 (Pogodba) in po kateri se je tožeča stranka zavezala toženi stranki prodati nepozidano nepremičnino parc. št. 01 k. o. ... v izmeri 9000 m2, tožena stranka pa se je zavezala zanjo plačati 2.160.000,00 EUR in pripadajoči DDV, skupaj torej 2.592,000,00 EUR. Ugotovilo je, da sta stranki v 3. točki Pogodbe (plačilo kupnine) dogovorili, da kupnina zapade v plačilo na transakcijski račun prodajalca po 14 delovnih dneh šteto od dneva, ko bodo kupcu predloženi vsi dokumenti, našteti v točkah 3.1.1 do 3.1.5 Pogodbe, in ko bodo izpolnjeni vsi pogoji, navedeni v nadaljnjih točkah Pogodbe, med drugim pogoji, navedeni v točki 8.1 Pogodbe. V tej točki sta stranki med drugim določili (v točki 8.1.1), da je ta Pogodba sklenjena pod odložim pogojem, „da prodajalec oziroma kupec pridobi vsa potrebna pravnomočna dovoljenja pristojnih organov, ki so potrebna za postavitev trgovine na drobno s prehrambenimi proizvodi, s prodajnim prostorom neto površine v izmeri najmanj 2.438 m2 in pomožnih prostorov neto površine v izmeri najmanj 334 m2, parkiriščem z najmanj 135 parkirnimi mesti, ter neomejen neposreden dovoz in izvoz do in s predmeta prodaje, tako za dostavo blaga in proizvodov s tovornimi vozili s skupno težo do 40 ton, kakor tudi ostali v celoti neomejen dovoz in izvoz (neomejena možnost levega in desnega zavijanja) do in s predmeta prodaje na in z obstoječega krožnega križišča ter (neomejena možnost levega in desnega zavijanja) do in s predmeta prodaje na in iz predvidene servisne ceste in sicer v obsegu in na način, ki izhaja iz skice, ki je priloga ./3 te pogodbe; odločilnega pomena za izpolnitev tega pogoja je predložitev pravnomočnega gradbenega dovoljenja za zgoraj omenjeni projekt.“ Sodišče prve stopnje je na podlagi navedenega zaključilo, da je bila Pogodba sklenjena pod odložnimi pogoji, določenimi v točki 8. Pogodbe, da pogoja, določenega v točki 8.1.1 Pogodbe, po katerem mora gradbeno dovoljenje omogočati tudi „neomejen dovoz in izvoz (neomejena možnost levega in desnega zavijanja) do in s predmeta prodaje na in z obstoječega krožnega križišča“, tožeča stranka ni izpolnila, da je priključitev trgovskega objekta na krožno križišče bistvena sestavina in bistveni namen Pogodbe ter da za neizpolnitev navedenega pogoja ni kriva tožena stranka, ki ni pristopila k izdelavi projektne dokumentacije. Sodišče prve stopnje tako ni sledilo trditvam tožeče stranke, da je izpolnitev pogoja, določenega v točki 8.1.1 Pogodbe, v nasprotju z načelom vestnosti in poštenja preprečila tožena stranka, v katere breme naj bi bil določen, in da naj bi se zato po četrtem odstavku 59. člena Obligacijskega zakonika (OZ) štel za izpolnjenega. Zaključilo je, da zato tožeča stranka ni upravičena do plačila kupnine po Pogodbi.

7. Sodišče prve stopnje je med drugim ugotovilo, da Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za območju TNC 3 (Turistično nakupovalni center Lesce 3 - v nadaljevanju OPPN) ni dopuščal in tudi ni urejal priključitve trgovskega objekta na krožno krožišče, to je izvedbe petega kraka krožišča, da izgradnja petega kraka krožišča tudi ni bila dovoljena v okviru odstopanj od sprejetega OPPN in da bi bila izdelava projektne dokumentacije s katerekoli strani nesmiselna pred spremembo OPPN in pridobitvijo soglasij DRUŽBE ZA AVTOCESTE V REPUBLIKI SLOVENIJI D. D. (DARS) in Direkcije Republike Slovenije za ceste (DRSC). Sodišče prve stopnje je zavrnilo predloge tožeče stranke za izločitev izvedenca, za dodatno zaslišanje izvedenca in za postavitev novega izvedenca.

Glede zavrnitve zahteve tožeče stranke za izločitev izvedenca

8. Pritožnica očita sodišču prve stopnje, da ni ugodilo njeni zahtevi za izločitev izvedenca, čeprav je bil izvedenec očitno pristranski ter njegovo ravnanje kaže na nenaklonjenost tožeči stranki.

9. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje presojalo navedbe tožeče stranke, da je izvedenec pred narokom dne 17. 11. 2015 izjavil: „A vi ste tisti, ki žalite izvedenca? Povem vam, da se vam to ne bo izplačalo in da bom to povedal tudi sodniku“. Presojalo je tudi njene navedbe, da naj bi izvedenec v dopolnitvi izvedenskega mnenja podajal „čustvena stališča o strokovnih vprašanjih“ ter da je v delu mnenja, kjer je odgovarjal na vprašanja tožeče stranke, napisal z velikimi črkami tekst: „ODGOVORI NA 9 DODATNO ZASTAVLJENIH VPRAŠANJ TOŽEČE STRANKE - Z DNE 22.4.2015.“ V zvezi z navedenimi očitki je izvedenca zaslišalo in ob upoštevanju njegovega pojasnila ter ob ugotovitvi, da je izvedenec tako v mnenju kot v nadaljevanju podal jasna stališča ter da v ničemer ni odstopil od svojega mnenja, ter tudi na njegov enak odnos do vprašanj obeh strank, pravilno zaključilo, da tožeča stranka ni izkazala, da bi bil izvedenec pristranski.

10. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je tožeča stranka v pripombah na dopolnitev izvedenskega mnenja, ki jih je podala v vlogi z dne 8. 10. 2015, navedla, da je mnenje izvedenca v določenih delih, ki jih je tožeča stranka že izpostavila, „nepravilno in nestrokovno ter kaže na pomanjkanje znanja in praktičnih izkušenj izvedenca“ ter da je izvedenec v odgovoru na vprašanji št. 7 in 8 pokazal „popolno nerazumevanje predmeta izvedenskega mnenja, saj je v tem delu mnenje napačno, nelogično ter v očitnem nasprotju s pogodbo“. Prav na te pripombe tožeče stranke se je izvedenec odzval z besedami: „A vi ste tisti, ki žalite izvedenca? Povem vam, da se vam to ne bo izplačalo in da bom to povedal sodniku.“ Pritožbeno sodišče zato ne more slediti pritožnici, ki trdi, da ni zanetila sporne situacije, saj je z zgoraj navedenimi pripombami, ki so najmanj neprimerne in nedvomno presegajo raven strokovne kritike izvedenskega mnenja, izvedenca izzvala.

11. Pritožnica trdi, da je izvedenec na naroku dne 17. 11. 2015 nenehno prilagajal svoje odgovore v korist tožene stranke, odgovorom na vprašanja tožeče stranke, na katera bi moral odgovoriti v korist tožeče stranke in s katerimi je tožeča stranka opozarjala na neskladje v izvedenskem mnenju, pa naj bi se izmikal, vendar pritožnica teh svojih trditev, razen v zvezi z vprašanjem glede pomožnih prostorov oziroma pomožnega objekta, ne konkretizira. Vprašanje v zvezi s pomožnimi prostori oziroma pomožnim objektom pa za odločitev o tožbenem zahtevku ni odločilnega pomena, kot bo to razvidno iz nadaljevanja obrazložitve. Tožeča stranka je z zatrjevanim neskladjem med besedilom točke 8.1.1 Pogodbe, ki predvideva postavitev trgovine na drobno s prehrambenimi proizvodi s prodajnimi prostori v izmeri 2438 m2 ter pomožnimi prostori neto površine najmanj 334 m2, skupaj torej 2772 m2 neto površin, in skico, na kateri je za navedeni objekt predvideno 1472 m2 bruto površin, in vprašanjem, ali bi glede na navedeno tožena stranka kot investitor in bodoči uporabnik objekta tudi morala uskladiti vsa morebitna neskladja podatkov med skico in Pogodbo in bi morala nujno sodelovati pri pridobivanju projekta tehnične dokumentacije, želela dokazati (le to), da lahko izključno tožena stranka naroči projektno dokumentacijo, saj zgolj tožena stranka ve, kakšno trgovino želi postaviti.

12. Tudi uporaba veliki tiskanih črk v delu dopolnitve izvedenskega mnenja z dne 25. 7. 2015, kjer izvedenec odgovarja na vprašanja tožeče stranke, še ne kaže na pristranskost izvedenca. Pomen uporabe velikih tiskanih črk tudi ni vedno enak prav v vsakem besedilu. Velike tiskane črke nimajo vedno učinka kot kričanje v govorjeni besedi, kot to navaja pritožnica.

13. S tem, ko izvedenec ni sledil pripombam tožeče stranke, še ni pokazal neenakega odnosa do obeh pravdnih strank niti da je bil toženi stranki bolj naklonjen. Tudi njegova navedba ,,da naj bi tožeča stranka s Pogodbo prevzela vse obveze izdelave, procesiranja in sprejemanja projekta in vseh drugih strokovnih del do vključno pridobitve gradbenega dovoljenja“, s čimer naj bi izrazil stališče o pravnem vprašanju, ki mu ga ni postavilo niti sodišče niti nobena od strank, še ni razlog za njegovo izločitev in dokaz, da ni objektiven in nepristranski.

14. Pritožnica nadalje trdi, da je ne glede na izrečene besede izvedenca pred narokom dne 17. 11. 2015 verjela, da bo izvedenec ob zaslišanju kljub odklonilnemu odnosu do nje odpravil neskladja in pomanjkljivosti izvedenskega mnenja, kar se ni zgodilo.

15. Morebitna neskladja in pomanjkljivosti izvedenskega mnenja sama po sebi ne morejo biti razlog za izločitev izvedenca, lahko pa so razlog za dopolnitev izvedenskega mnenja ali postavitev novega izvedenca. Zatrjevanih neskladij in pomanjkljivosti v izvedenskem mnenju pa tudi ni, kar bo razvidno iz obrazložitve v nadaljevanju. Stališča izvedenca tudi niso napačna in nelogična, kot to trdi pritožnica.

16. Iz izvedenskega mnenja in dopolnitve tega, zapisnika o glavni obravnavi, na kateri je bil izvedenec zaslišan in ostalega relevantnega spisovnega gradiva ne izhaja, da bi bil odnos izvedenca do tožeče stranke izrazito sovražen, kot to trdi pritožnica. V kolikor izvedenec ni pritrdil stališčem tožeče stranke, to še ne kaže, da je bil pristranski in sovražen do nje niti, da je prilagajal svoje odgovore v korist tožene stranke. Pri tem je zlasti pomenljivo, da izvedenec v ničemer ni odstopil od svojega mnenja, ki ga je podal, še preden naj bi nastopila dejstva in okoliščine, ki naj bi bile razlog za njegovo izločitev. Tako v dopolnitvi izvedenskega mnenja kot na zaslišanju je v bistvenem vztrajal pri svojem prvotnem mnenju. Morebitna čustvena prizadetost izvedenca torej na samo izdelavo mnenja ni vplivala.

17. Dejstva in okoliščine, ki jih navaja pritožnica (izrečene besede izvedenca pred narokom 27. 11. 2015; uporabljene velike tiskane črke v dopolnitvi izvedenskega mnenja v delu, v katerem je odgovarjal na vprašanja tožeče stranke; nestrinjanje s stališči tožeče stranke), upoštevaje zgoraj navedeno, tudi objektivno gledano ne vzbujajo dvoma v nepristranskost podanega izvedenskega mnenja

18. Sodišče prve stopnje je glede na navedeno pravilno odločilo, da odklonitveni razlog za izločitev izvedenca po 6. točki 70. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 247. člena ZPP ni podan. Očitek sodišču prve stopnje, da tožeči stranki ni omogočilo nepristranskosti odločanja v postopku, zaradi česar naj bi bila kršena njena pravica do sodnega varstva po 23. členu Ustave RS in kar naj bi vplivalo na pravilnost in zakonitost izpodbijane sodbe, pa je neutemeljen.

Glede izvedenskega mnenja

19. Pritožnica trdi, da so stališča izpodbijane sodbe in izvedenca nepravilna in v nasprotju s strokovnimi mnenji družb C. d. o. o., D. d. o. o., E. d. o. o. in F. d. o. o. (ki jih navaja v točki II.2 pritožbe). Stališče tožeče stranke, da je izvedba projekta po točki 8.1.1 Pogodbe realno možna in dopustna ter da z izvedbo ni mogoče nadaljevati brez priprave projektne dokumentacije, za kar je odgovorna tožena stranka, naj bi bilo potrjeno z mnenjem družbe C. d. o. o. oziroma u.d.i.g. G. G. ter z mnenjem družbe D. d. o. o., pripravljavca OPPN ter z mnenjema družbe E. d. o. o., ki je izdelala eno od možnih variant priključka na peti krak – to varianto naj bi OPPN omenjal kot možno in smiselno ter naj bi jo kot takšno potrdilo tudi Ministrstvo za promet, Direkcija RS za ceste. Za vsa navedena mnenja naj bi izvedenec navedel, da so strokovno neoporečna in da se povsem skladajo z mnenjem izvedenca. Pritožnica trdi, da so vsi pripravljavci strokovnjaki s svojega področja in so bili (D. d. o. o. in E. d. o. o.) tudi sami neposredno vključeni v postopek priprav OPPN. Tudi izvedenec mnenjem naj ne bi oporekal, kljub temu pa naj bi podal napačno mnenje, ki je v evidentnem nasprotju z vsemi zgoraj navedenimi stališči. Stališče izpodbijane sodbe naj bi bilo v nasprotju z vsemi zgoraj navedenimi strokovnimi mnenji. Pritožnica sodišču prve stopnje očita, da razlogov za odstopanje ni pojasnilo in da zato sodba nima razlogov o odločilnih dejstvih. Nadalje trdi, da stališča izvedenca niso jasna, da izvedensko mnenje vsebuje napake ter notranja neskladja in kontradiktornosti, ki jih izvedenec ni odpravil niti v dopolnitvi izvedenskega mnenja niti po zaslišanju na naroku 17. 11. 2015. 20. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da pritožničini očitki niso utemeljeni, iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Dopustnost izvedbe petega kraka

21. Pritožnica trdi, da je mnenje izvedenca kontradiktorno glede vprašanja dopustnosti izvedbe petega kraka krožišča. Izvedenec naj bi tako v točki 9 dopolnitve izvedenskega mnenja z dne 25. 7. 2015 trdil, da naj izvedba petega kraka ne bi bila dopustna, po drugi strani pa je v točki 17 izvedenskega mnenja z dne 30. 3. 2015 navedel, da bi samo na podlagi projektne dokumentacije bilo mogoče dokazati dopustnost te izvedbe, hkrati pa je potrdil, da v spisu projektne dokumentacije ni.

22. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je izvedenec v točki 17 izvedenskega mnenja odgovoril na vprašanje sodišča, ki se je glasilo: „Ali se realnost izvedbe oziroma realizacije predvidenih in v dopustnih odstopanjih dovoljenih posegov OPPN lahko dokazuje še drugače kot s projektno dokumentacijo, na katero se pridobijo soglasja in na tej osnovi dovoljenja za izvedbo?“ Navedel je, da se realnost izvedbe teh posegov, vključno z dopustnimi odstopanji, dokazuje samo s projektno dokumentacijo. Vendar pa je v točki 14 odgovoril tudi na vprašanje: „Ali bi bilo mogoče vnaprej, brez izdelane projektne dokumentacije ugotoviti, ali je izvedba petega kraka na obstoječem krožnem križišču možna kot realna rešitev?“ Pritrdil je, da bi bilo to možno in pojasnil, da se najprej presoja smiselnost, ustreznost, izvedljivost novega priključka na podlagi raznih strokovnih podlag in tudi na podlagi pobud investitorjev. Te podlage so zlasti prometna študija bodočih prometnih obremenitev, bodoči urbanistični razvoj, zasledovanje ciljev trajnosti in varstva okolja, izkoriščanja atraktivnosti lokacije ob AC, v bližini Bleda itd. Ne presoja pa se arhitekturne rešitve objektov oziroma detajlnih ureditev znotraj posameznega dela trgovskega centra. V dopolnitvi izvedenskega mnenja pa je pri odgovoru na 9. dodatno zastavljeno vprašanje tožeče stranke pojasnil, da bi bilo potrebno izpeljati dva povsem ločena postopka in sicer za spremembo DLN (sedaj DPN)1 za peti krak obstoječega krožišča in za spremembo in dopolnitev veljavnega OPPN (za spremembo prometnega režima za predviden izvoz na peti krak krožišča do meje OPPN, za ukinitev načrtovanega krožnega obračališča, za spremembo gradbene meje na vzhodu gradbene parcele). Navedel je, da bi za pričetek obeh postopkov, za pridobitev preliminarnega mnenja in kot pobuda investitorja, zadoščala skica, ki je sestavni del Pogodbe (skica 3). Obe pristojni instituciji, DARS in DRSC za DPN in občina za OPPN, bi na podlagi pobude le to zavrnili ali pa zahtevali podrobnejše idejne zasnove, ki bi jih vključile v nadaljevanje morebitnega postopka. "Projektna dokumentacija" bi bila v tej fazi smiselna samo v obliki idejnih projektov, na katere se pridobijo projektni pogoji in šele po predhodnem preliminarnem mnenju, ki bi omogočalo nadaljevanje postopka, in možnosti, da se ta za investitorja ugodno končna, izdelava PGD. Izvedenec je zaključil, da po njegovem mnenju do pozitivne rešitve ne bi bilo mogoče priti (torej da izvedba petega kraka ne bi bila dopustna), in se pri tem skliceval na svoje ugotovitve v izvedenskem mnenju in dopolnitvi tega.

23. Takšen zaključek izvedenca ni sam s seboj v nasprotju (oziroma protisloven) in ni nekonsistenten, pa tudi ne zmoten, kot to trdi pritožnica. Mnenje izvedenca, da izvedba petega kraka ne bi bila dopustna, namreč ni v nasprotju z njegovo navedbo, da se realnost izvedbe petega kraka na obstoječem krožnem križišču dokazuje samo s projektno dokumentacijo. Ker ta ni bila izdelana (kar glede na ugotovitve izvedenca in sodišča prve stopnje, ob upoštevanju okoliščin danega primera, tudi ne bi bilo smiselno), je izvedenec pojasnil, na kakšen način in po kakšnih postopkih bi bilo možno tudi brez te ugotoviti, ali je izvedba petega kraka na obstoječem krožnem krožišču možna kot realna rešitev in kot strokovnjak s področja urbanizma in varstva okolja podal mnenje, da izvedba petega kraka ne bi bila možna, pa tudi pojasnil, zakaj ne.

24. Pravilnost izvedenskega mnenja in zaključkov sodišča prve stopnje izhaja tudi iz predpisov, ki urejajo področje graditve objektov2. Pogoje za graditev objektov, bistvene zahteve in njihovo izpolnjevanje glede lastnosti objektov določa Zakon o graditvi objektov (ZGO-1). Graditev objekta po tem zakonu obsega projektiranje, gradnjo in vzdrževanje objekta (tretji odstavek 1. člena ZGO-1). Podrobnejšo vsebino projektne dokumentacije za zahtevne in manj zahtevne objekte, način njene izdelave in vrste načrtov, ki jo sestavljajo, pa določa Pravilnik o projektni dokumentaciji (Ur. l. RS, št. 55/2008 s spremembami).

25. V skladu z določbo 2. člena Pravilnika o projektni dokumentaciji se projektna dokumentacija razvršča glede na namen uporabe na naslednje projekte: - idejno zasnovo (IDZ), katere namen je pridobitev projektnih pogojev oziroma soglasij za priključitev pristojnih soglasodajalcev, - idejni projekt (IDP), katerega namen je izbor najustreznejše variante nameravanega objekta oziroma načina izvedbe del, ki se izdela le, če je tako določeno s posebnimi predpisi ali če to izrecno pisno zahteva investitor, - projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja (PGD), katerega namen je pridobitev gradbenega dovoljenja, - projekt za izvedbo (PZI), katerega namen je izvedba gradnje, - projekt izvedenih del (PID), katerega namen je pridobitev uporabnega dovoljenja.

V času sklenitve Pogodbe veljavni drugi odstavek 35. člena ZGO-1 je določal, da je idejna zasnova grafični prikaz in opis nameravane gradnje, na podlagi katerega soglasodajalec navede projektne pogoje, če je idejna zasnova namenjena pridobitvi soglasja za priključitev, pa mora vsebovati tudi podatke, potrebne za izdajo tega soglasja. Zahtevo za izdajo projektnih pogojev je potrebno vložiti pri pristojnem soglasodajalcu, priložena pa ji mora biti idejna zasnova ali projekt, ki je obdelan na višji ravni, ne glede na določbe drugih predpisov (prvi odstavek 50. člena ZGO-1).

26. Za pridobitev preliminarnega mnenja še pred pridobitvijo projektnih pogojev3, in kot pobuda investitorja, pa bi, kot je bilo to ugotovljeno v 22. točki te obrazložitve, zadoščala že skica, ki je sestavni del Pogodbe. Izvedenec je pojasnil, da takšna preliminarna mnenja dajejo strokovne službe, strokovne institucije, ki so pristojne za specialna strokovna področja ter da se v primeru neugodnih mnenj skuša doseči usklajevanje že pred dokončnim mnenjem. Navedel je, da je to tudi smisel smernic4. Razhajanja Pogodbe in skice

27. Pritožnica trdi, da je v postopku na prvi stopnji opozarjala, da so določila Pogodbe in skice, ki je priloga k Pogodbi, v nasprotju, saj skica določa bruto površine, Pogodba pa neto površine. Zato zaradi navedenega neskladja sploh ni jasno, kakšen objekt tožena strank želi zgraditi. Trdi, da je to dejstvo odločilno, ker je tožena stranka trdila, da bi lahko projektno dokumentacijo pridobila tožeča stranka, kar ne drži. 28. Po presoji pritožbenega sodišča zatrjevano razhajanje za odločitev o utemeljenosti tožbenega zahtevka in za vprašanje, katera stranka je odgovorna za (ne)izpolnitev pogoja iz točke 8.1.1 Pogodbe, ni odločilnega pomena. Izdelava projektne dokumentacije pred pridobitvijo preliminarnih pozitivnih mnenj k izvedbi petega kraka in projektnih pogojev namreč ne bi bila smiselna, glede na to, da se dopustnost, ustreznost in izvedljivost petega kraka krožnega križišča ugotavlja še pred izdelavo projektne dokumentacije.

29. Sodišče prve stopnje zato ni bistveno kršilo določb postopka, ker se do zatrjevanega razhajanja Pogodbe in skice glede bruto in neto površin ni opredelilo.

Postavitev novega izvedenca

30. Pritožnica neutemeljeno očita sodišču prve stopnje, da bi moralo zaradi nasprotij in pomanjkljivosti v izvedenskem mnenju po tem, ko jih zaslišanje izvedenca na naroku 17. 11. 2015 ni odpravilo, po tretjem odstavku 254. člena ZPP zahtevati mnenje drugih izvedencev. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da v izvedenskem mnenju ni protislovij in vprašanj, na katera izvedenec ne bi odgovoril. Pritožnica pa dodatno niti ne konkretizira, za katera protislovja naj bi šlo in na katera vprašanja, ki so odločilnega pomena, izvedenec naj ne bi odgovoril. 31. Sodišče prve stopnje se je v obrazložitvi izpodbijane sodbe oprlo na mnenje izvedenca in mu sledilo, ga tudi ocenilo in ugotovilo, da v mnenju ni napak, notranjih neskladij in protislovij. Sodišče prve stopnje se je opredelilo do vseh relevantnih pripomb tožeče stranke na izvedensko mnenje in pri tem upoštevalo tudi mnenja strokovnih organizacij, ki jih je tožeča stranka predložila, ter podalo svoje videnje pravilnosti uporabe predpisov in njihove interpretacije v obsegu, kolikor je bilo to potrebno. Sodišče prve stopnje izvrševanja funkcije sojenja tako ni preneslo na izvedenca, kot to trdi pritožnica. Le pri vprašanjih strokovne narave, ki delno posegajo tudi v postopek predhodnih del za investicijo, torej v postopek pred pridobivanjem projektne dokumentacije, ki s predpisi ni urejen, si je z mnenjem izvedenca pomagalo. Tudi ni res, da bi sodišče prve stopnje izvedencu nekritično in neselektivno sledilo.

32. Sodišče prve stopnje tako tožeči stranki ni kršilo pravice do sodnega varstva in ni storilo bistvene kršitve določb postopka po prvem odstavku 339. člena ZPP v zvezi z 254. členom ZPP.

Glede izpolnitve pogojev za zapadlost kupnine

33. Pritožnica trdi, da sta bistvena pogoja, navedena v točkah 8.1.1 in 8.1.2 Pogodbe ter očita sodišču prve stopnje, da teh določb Pogodbe (materialnega prava) ni pravilno uporabilo. Navaja, da bi sodišče prve stopnje moralo ugotoviti, da je pridobitev projektne dokumentacije neobhodno potrebna za pridobitev gradbenega dovoljenja ter da brez projektne dokumentacije tudi ni mogoče s prepričanjem zaključiti, da izvedba petega kraka ni dopustna, posebej iz razloga, ker naj bi sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi zmotno presojalo dopustnost izvedbe petega kraka na krožišču v OPPN, ki krožišča sploh ne ureja, saj ga po zakonu ne sme.

34. Očitki niso utemeljeni. Sodišče prve stopnje je pravilno upoštevalo, kaj OPPN lahko ureja in česa ne sme ter da je izvedba petega kraka krožišča predmet ločenega postopka v skladu z Zakonom o cestah (ZCes-1). Sodišče prve stopnje je tudi pravilno ocenilo, da priključek na krožišče ne bi bil možen v okviru odstopanj po 32. členu OPPN. Takšno je tudi mnenje izvedenca. Sodišče prve stopnje ni spregledalo Pozitivnega mnenja Ministrstva za promet, ki vključuje tudi Smernice DRSC. V navedenem mnenju res ni navedeno, da izvedba petega kraka na krožišču ne bi bila možna, ne izhaja pa iz navedenega mnenja tudi, da je možna. Ministrstvo za promet je v navedenem mnenju med drugim upoštevalo Prometno študijo E d. o. o. z IDZ številka projekta 955-C, avgust 2010, ki pa le kot eno od rešitev ureditve krožišča predvideva preureditev krožišča s petim krakom. Ministrstvo za promet pa je sicer navedlo, da se „v skladu s predlogom Odloka predvideva ureditev priključevanja območja TNC3 na državno cesto R2-452/2007 Žirovnica – Lesce (predvideno krožno križišče pri bencinskem servisu in priključek „desno desno“)“, torej ne prek petega kraka krožnega križišča IDZ VAR 1, ter da je „ konkretne rešitve treba uskladiti z upravljavcem državne ceste, v nadaljnjem postopku izdelave projektne dokumentacije.“ Izrecno je izpostavilo, da so morebitne rešitve drugačnega ali dodatnega urejanja priključevanja na državno cestno omrežje predmet ločenih postopkov in usklajevanj oziroma jih je treba prav tako predhodno uskladiti z Direkcijo RS za ceste. Navedlo pa je tudi, da je za vse posege na območju državne ceste in v njenem varovalnem pasu ter za posege, ki bi lahko negativno vplivali na območje državne ceste, treba v skladu z Zakonom o javnih cestah in v povezavi s prvim odstavkom 123. člena ZCes-1 predhodno pridobiti pogoje ter soglasje in dovoljenje DRSC k projektnim rešitvam (na podlagi ustrezne projektne dokumentacije PGD, PZI) še pred izdajo gradbenega dovoljenja za posege in pred začetkom del na obravnavanem območju prostorskega akta. Poleg tega je navedlo, da je v obravnavanem Odloku ter pri nadaljnjem načrtovanju pri izdelavi projektne dokumentacije (projektov PGD in PZI) ter pri izvedbi del treba upoštevati smernice za načrtovanje v obravnavanem primeru ter pogoje DRSC.

35. Ministrstvo za promet torej ni dalo pozitivnega mnenja k izvedbi petega kraka krožnega križišča, kot to trdi pritožnica. Niti petega kraka ne predvideva OPPN. Za presojo utemeljenosti tožbenega zahtevka za plačilo kupnine pa, tudi glede na ostale ugotovitve v tej zadevi, ni relevantna primerjava z rekonstrukcijo krožišča Tomačevo v Ljubljani, ki z obravnavano zadevo tudi ni primerljiva. Niti ni relevantna določba 12. člena Pogodbe, ki ureja odstopno pravico kupca in iz katere naj bi izhajalo, kdaj se šteje, da s projektom ni več mogoče nadaljevati.

36. Sodišče prve stopnje je v 8. točki obrazložitve izpodbijane sodbe le povzelo navedbe tožene stranke. Navedba sodišča prve stopnje (v tej točki), da naj bi Pogodba v točki 9.3 nalagala obveznost izpolnitve pogoja iz točke 8.1.1 Pogodbe tožeči stranki, tako (v tem delu) ne predstavlja ugotovitve sodišča prve stopnje. Očitek sodišču prve stopnje, da je zmotno uporabilo določbo točke 9.3 Pogodbe, zato ni utemeljen.

Glede trditev pritožnice, da ni negativne odločbe

37. Pritožnica zmotno navaja, da je sodišče prve stopnje v 6. točki obrazložitve izpodbijane sodbe napačno navedlo, da naj bi imela pravico do odstopa od Pogodbe tožeča stranka (pravilno tožena stranka), saj je sodišče prve stopnje v navedeni točki obrazložitve, prav tako kot v 8. točki, le povzelo navedbe tožene stranke. Poleg tega tožena stranka ni odstopila od Pogodbe iz razlogov, navedenih v točki 12. Pogodbe. Vprašanje, ali je v skladu z določbami točke 12. Pogodbe mogoče šteti, da projekta ni bilo mogoče nadaljevati, zato ni odločilnega pomena. Niti za presojo utemeljenosti tožbenega zahtevka ni odločilno, ali je bila izdana negativna odločba v smislu določb točke 12. Pogodbe. Zato na pritožbene navedbe v zvezi z odstopno pravico kupca, ki je urejena v točki 12. Pogodbe (in sicer, da v zvezi s pridobitvijo dovoljenj, potrebnih za dosego kupčevega poslovnega namena, pristojni organ ni izdal nobene negativne odločbe ter da tožena stranka v roku šestih mesecev od podpisa Pogodbe, ki je določen v točki 12.2 Pogodbe, od Pogodbe ni odstopila) pritožbeno sodišče ne bo odgovarjalo. Vprašanje, ali je tožena stranka v skladu z navedeno določbo Pogodbe od nje lahko odstopila pa v okoliščinah danega primera tudi sicer ni v povezavi z vprašanjem, ali ima tožeča stranka pravico do plačila kupnine.

38. Očitek sodišču prve stopnje, da ni upoštevalo določb točke 12. Pogodbe, ki naj bi natančno določale, kdaj se šteje, da projekta po točki 8.1.1 Pogodbe ni mogoče izvesti in da se do teh ni opredelilo, s čimer naj bi storilo bistveno kršitev določb postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, ob povedanem ni utemeljen.

Glede pridobitve gradbenega dovoljenja

39. Pritožnica trdi, da je pogoj za zapadlost kupnine, da se pridobi gradbeno dovoljenje, da pa Pogodba nikjer ne določa obveznosti tožeče stranke, da bi morala izvajati kakršnekoli tehnične aktivnosti ali voditi postopke za sprejem OPPN, pridobiti gradbeno dovoljenje itd. Trdi, da se je tožeča stranka v skladu z določbo točke 8.1.2 Pogodbe toženi stranki zavezala le pomagati pri realizaciji Pogodbe kot skupnega cilja pravdnih strank, nikjer v Pogodbi pa ni določeno, da bi morala tožeča stranka nepremičnino, ki jo prodaja, opremiti in za predvideni objekt na njej pridobiti projektno dokumentacijo PGD. Vse navedeno naj bi bila obveznost tožene stranke. Sodišču prve stopnje očita, da v izpodbijani sodbi ni povzelo ključnega dela Pogodbe, to je, da je bila s pooblastilom izključno tožena stranka upravičena naročiti izdelavo projektne dokumentacije in njeno revizijo. Tožeča stranka bi se v postopke vključila v skladu z določbo točke 8.1.2 Pogodbe le na poziv tožene stranke, da podpiše vse potrebne vloge, zahtevke, načrte in druge listine, potrebne za pridobitev dovoljenj, kot lastnik nepremičnine. Zato naj bi bil zmoten zaključek sodišča prve stopnje, da naj bi bila dolžnost izpolnitve pogoja po točki 8.1.1 Pogodbe na strani tožeče stranke, saj je bila pridobitev projektne dokumentacije naloga tožene stranke in ne tožeče stranke, brez projektne dokumentacije pa gradbenega dovoljenja ni mogoče pridobiti. Tožena stranka projektne dokumentacije ni pridobila, brez projektne dokumentacije pa ni mogoče ugotoviti, ali je izvedba projekta po točki 8.1.1 Pogodbe možna ali ne. Pritožnica trdi, da je tožena stranka s tem onemogočila izpolnitev pogoja za zapadlost kupnine po točki 8.1.1 Pogodbe, torej pogoja, ki je bil določen v njeno breme. Zato se pogoj pridobitve pravnomočnega gradbenega dovoljenja v skladu z določbo četrtega odstavka 59. člena OZ po njenem šteje za izpolnjenega.

40. Pritožbeno sodišče je že pritrdilo sodišču prve stopnje, da bi bilo tudi brez projektne dokumentacije PGD mogoče ugotoviti, ali je izvedba projekta po točki 8.1.1 Pogodbe možna ali ne. Zato trditve pritožnice v tej smeri niso utemeljene.

41. Pritožnica nadalje trdi, da je sodišče prve stopnje izpolnjevanje omenjenega pogoja ocenjevalo z vidika bistvene sestavine Pogodbe, pri čemer pa nobena stranka naj ne bi zatrjevala, da bi bila prav citirana določba Pogodbe bistvena sestavina Pogodbe in torej odločilni razlog, zakaj sta stranki sklenili Pogodbo. Sodišču prve stopnje očita, da je v tem delu prekoračilo trditveno podlago strank.

42. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je tožena stranka v vlogi z dne 4. 2. 2014 trdila, da se je tožeča stranka zavedala bistvenosti pogoja iz točke 8.1.1 Pogodbe ter svoje obveznosti, da toženi stranki priskrbi nepremičnino, na kateri bo izpolnitev tega pogoja mogoča, kar naj bi pričalo dejstvo, da je sama aktivno sodelovala v postopku sprejemanja OPPN ter v tem postopku poskušala doseči, da bi bila na nepremičnini, ki je bila predmet Pogodbe, mogoča izgradnja objekta z dovozi, kot je bilo opredeljeno v sami Pogodbi ter tudi izgradnja petega kraka obstoječega krožnega križišča tako, da bo z njega mogoč neposreden uvoz in izvoz na nepremičnino ID znak 000-01 z možnostjo neomejenega levega in desnega zavijanja. Sodišče prve stopnje torej ni prekoračilo trditvene podlage pravdnih strank, ko je ugotovilo, da je priključitev trgovskega objekta na krožno križišče bistvena sestavina Pogodbe.

43. Glede na navedeno tudi ni odločilno, da je tožena stranka v neposredni bližini sporne nepremičnine pridobila drugo nepremičnino in na njej odprla trgovino B., do katere se ne dostopa neposredno s krožišča (preko tako imenovanega petega kraka). Glede na to, da je tožbeni zahtevek tožeče stranke izpolnitveni zahtevek, tudi ni odločilno, ali se je tožena stranka še pred sprejemom OPPN pogajala (tudi) z družbo H. d. o. o. Zato izpodbijana sodba ni obremenjena z bistveno kršitvijo določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ker se sodišče prve stopnje do navedenih dejstev ni opredelilo.

44. Ni res, da se sodišče prve stopnje ni opredelilo do trditev tožeče stranke, da je podan dejanski stan iz četrtega odstavka 59. člena OZ. Sodišče se je do teh trditev opredelilo v 20. do 28. točki obrazložitve sodbe in zaključilo, da tožeča stranka ni izpolnila pogojev po Pogodbi, predvsem tistih, določenih v točki 8.1.1 Pogodbe ter da zato ni kriva tožena stranka.

45. Pritožnica zmotno navaja, da je bilo jasno stališče izvedenca, da bi bilo šele po pravnomočni zavrnitvi vloge za izdajo gradbenega dovoljenja jasno, ali bo potrebno pristopiti k spremembi OPPN ali ne. Navedeno ne izhaja niti iz izvedenskega mnenja z dne 30. 3. 2015 (točka 10: v tej točki je izvedenec navedel, da gradbenega dovoljenja za izvedbo petega kraka - priključka na obstoječem krožnem križišču, brez predhodno izdelane PGD in vseh ustreznih soglasij ne bi bilo mogoče izdati), niti iz 9. strani zapisnika o naroku za glavno obravnavo z dne 17. 11. 2015. Pritožnica navedbe izvedenca, ki jih je podal na naroku dne 17. 11. 2015 (9. stran zapisnika) razlaga iztrgano iz konteksta njegove izpovedbe. Izvedenec namreč ni navedel, da bi bilo "šele z zavrnitvijo vloge za izdajo gradbenega dovoljenja" jasno, ali bo potrebno pristopiti k spremembi OPPN, temveč je na vprašanje, kdo in kdaj bi presodil, da je potrebna sprememba prostorskih načrtov za uresničitev Pogodbe povedal, da „če se vprašanje nanaša na prostorske akte oziroma na prostorsko strokovni vidik, že UE lahko zavrne izdajo – recimo gradbenega dovoljenja in bo že iz tega jasno, da bo potrebno pristopiti k spremembi OPPN“. V nadaljevanju pa je navedel tudi, da UE sama in samostojno zavrne izdajo gradbenega dovoljenja, če niso priložene vse z zakonom predpisane listine, vključno z vsemi soglasji in ne more na osnovi neke predložene projektne rešitve, ki bi šla mimo postopka, odločati o zadevi. Pojasnil je, da ima dokumentacija za pridobitev gradbenega dovoljenja točno določene sestavine in ni možno z neko naknadno predloženo projektno rešitvijo zaobiti vse predpisane postopke. Poleg tega je pojasnil, da je potrebno vse rešitve predhodno uskladiti z DRSC in strokovnimi službami ter jih obdelati in utemeljiti v strokovnih podlagah za obravnavanje OPPN, da je predhodno treba opraviti recenzijo strokovnih podlag, ki so usmeritev izdelovalcem, kar je potrebno upoštevati pri določeni prometni rešitvi ter da gre za stopnjo, ki je pred OPPN.

46. V dopolnitvi izvedenskega mnenja pa je, kot je bilo že navedeno, pojasnil tudi, da bi za pričetek obeh postopkov, torej za spremembo DLN in spremembo in dopolnitev OPPN, torej za pridobitev preliminarnega mnenja in kot pobuda investitorja zadoščala skica, ki je sestavni del Pogodbe. Navedel je, da je najprej treba ugotoviti (in soglašati) z lokacijsko, to je prometno, ekonomsko, okoljsko in drugo upravičenostjo priključka. Šele nato se izpolnitev pogojev dokazuje s projektom PGD in če je bila že prej ugotovljena upravičenost lokacijskega priključka glede na sedanje in bodoče prometne ureditve, glede na njegovo prometno tehnično varnost itd. (odgovor na vprašanje 6 izvedenskega mnenja). Navedel je, da soglasij ni mogoče pridobiti že na podlagi IDZ št. 955 iz avgusta 2010, da se soglasja dajejo na konkretni gradbeni projekt (PGD) in če je (kot prej navedeno) pred tem formalnopravno že dovoljena lokacijska umestitev v prostor (torej, da je lokacija odobrena znotraj DPN in da je sprememba prometne ureditve odobrena kot del sprememb in dopolnitev OPPN). IDZ št. 955 iz avgusta 2010 pa lahko predstavlja pobudo, ki se naslovi na DARS in DRSC, da ugotovi možnosti in pogoje za morebitni peti krak priključka na obstoječe krožišče. Navedel je, da listinski dokazi v spisu ne omogočajo pridobitve soglasij, saj niso dovolj natančni in tehnično obdelani. Hkrati pa bi morebitna soglasja prehitevala zakoniti postopek, v katerem se najprej ugotavlja, ali je priključek sploh smiseln, lokacijsko in prometno možen in če je, pod kakšnimi pogoji.

Glede projektne dokumentacije

47. Pritožnica ima prav, da skica, ki je priloga k Pogodbi, ne more nadomestiti projektne dokumentacije ali se šteti kot njen del. Pritrditi ji je tudi, da je pogoj za pridobitev gradbenega dovoljenja za objekt pridobitev soglasij pristojnih soglasodajalcev ter da je pogoj za to, da soglasodajalci sploh lahko odločajo po določbi prvega odstavka 50.a člena ZGO-1, predložitev tistega dela projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja, ki je v zvezi s predmetom soglašanja. Vendar pri tem spregleda, da je pred vložitvijo zahteve za izdajo gradbenega dovoljenja (54. člen ZGO-1) potrebno vložiti zahtevo za določitev projektnih pogojev (prvi odstavek 50. člena ZGO-1). Tej zahtevi mora biti priložena idejna zasnova s predpisanimi vsebinami, ki so določene v 10. do 12. členu Pravilnika o projektni dokumentaciji. Pristojne institucije (v danem primeru DARS in DRSC) pa še pred tem podajo preliminarno mnenje oziroma zahtevajo podrobnejše idejne zasnove, ki bi jih vključile v nadaljevanje morebitnega postopka, kot je to navedel tudi izvedenec.

48. Že v postopku pridobivanja projektnih pogojev bi torej bilo možno ugotoviti, ali je izvedba petega kraka na obstoječem krožnem križišču možna kot realna rešitev (tako tudi izvedenec pri odgovoru na vprašanje 14 izvedenskega mnenja). Če bi soglasodajalec ugotovil, da gradnja oziroma sprememba namembnosti po predpisih ni dopustna ali mogoča, bi se vloga za izdajo projektnih pogojev štela kot vloga za izdajo soglasja in bi se izdala odločba o zavrnitvi izdaje soglasja (šesti odstavek 50. člena ZGO-1). Ureditev, po kateri mora soglasodajalec svojo negativno odločitev izraziti v obliki zavrnilne odločbe (zoper katero je v primeru možnosti dvostopenjskega upravnega postopka dovoljena pritožba na pristojno ministrstvo) je treba razumeti kot institut, ki investitorju zagotavlja varstvo njegovih pravic v razmerju do soglasodajalca še pred začetkom postopka za izdajo gradbenega dovoljenja. Zoper negativno odločbo o izdaji soglasja pa je dopusten samostojen upravni spor, saj se z njo posega v pravni položaj investitorja, enako kot z negativno odločbo o zahtevi za izdajo gradbenega dovoljenja (Zakon o graditvi objektov s komentarjem, GV založba, Ljubljana 2010, str. 158).

49. Izdelava projektne dokumentacije za pridobitev PGD zato ne bi bila smiselna, ne da bi se pred tem uvedel postopek za določitev projektnih pogojev oziroma še pred tem za pridobitev preliminarnega mnenja pristojnih soglasjedajalcev. Takšen postopek bi tožeča stranka lahko sprožila že na podlagi skice, ki je priloga k Pogodbi in Prometne študije E. d. o. o. z IDZ št. projekta 955-C iz meseca avgusta 2010. 50. Pritožnica ima sicer prav, da bi morala v postopkih pridobitve gradbenega dovoljenja nujno sodelovati tožena stranka. Navedeno izhaja tudi iz določbe 8.1.1 Pogodbe, ki predvideva sodelovanje prodajalca in kupca pri pridobivanju potrebnih pravnomočnih dovoljenj pristojnih organov. Pritožnica se pri tem sklicuje na izpovedbo M. M. nekdanjega prokurista tožene stranke, ki je izpovedal, da je tožena stranka vedno sama naročala in plačevala projektno dokumentacijo ter da je po njegovem vedenju tožena stranka pogodbo za projektiranje arhitekturnega dela objekta po točki 8.1.1 Pogodbe tudi sklenila. Vendar pa pritožnica ne navede, da je zaslišani povedal tudi, da so sklepali pogodbe za projektno dokumentacijo, za pridobitev gradbenega dovoljenja, ne pa za prostorsko planiranje. Izpovedal je, da prostorskega načrtovanja niso naročali in podpisovali pogodb, podpisovali so pogodbe za arhitekturno načrtovanje, za pridobitev gradbenega dovoljenja in izvedbo del. Izpovedal je, da za prostorsko načrtovanje niso nič naročali, da je bilo v konkretni zadevi dogovorjeno, da za prostorsko načrtovanje nosi vse stroške A., načrtovanje pa tožena stranka. Njegova izpovedba v delu, na katerega se sklicuje pritožnica, pa tudi sicer ne dokazuje, da je tožena stranka onemogočila izpolnitev pogoja iz točke 8.1.1 Pogodbe.

51. Prodajalec (tožeča stranka) je v točki 8.1.2 Pogodbe, na katero se sklicuje pritožnica, s posebnim pooblastilom pooblastil kupca, da naj v imenu prodajalca poda v zahtevani obliki vse potrebne vloge in zahtevke za postavitev trgovine na drobno s prehrambenimi proizvodi, poda izjave ter podpiše in vloži načrte in druge listine. Prodajalec se je obenem zavezal, da bo, v kolikor bo potrebno, na poziv kupca takoj podpisal vse potrebne vloge, zahtevke, načrte in druge listine, potrebne za pridobitev zgoraj potrebnih dovoljenj, stroške teh postopkov pa nosi izključno kupec.

52. Navedena določba govori le o zahtevkih za postavitev trgovine na drobno s prehrambenimi proizvodi, ne govori pa o postopkih za izvedbo petega kraka krožišča. Niti določba točke 7.1.14 Pogodbe, ki kupcu omogoča uporabo zemljišča za namen pridobitve gradbenega dovoljenja, niti izpovedba M. M. ne dokazujeta, da je bila izpolnitev pogoja po 8.1.1 Pogodbe izključno dolžnost tožene stranke. Kot je razvidno iz zgoraj navedenega, pa tudi ne drži trditev tožeče stranke, da dolžnost izpolnitve pogojev po točki 8.1.1 Pogodbe ni bila na strani tožeče stranke iz razloga, ker naj bi bila pridobitev projektne dokumentacije naloga tožene stranke in ne tožeče stranke, in ker brez projektne dokumentacije gradbenega dovoljenja ni mogoče pridobiti. Navedeno bi držalo šele, če bi bilo v postopku pridobivanja projektnih pogojev ugotovljeno, da je izvedba petega kraka krožišča, kot je to razvidno iz skice, ki je priloga k Pogodbi, po predpisih dopustna oziroma mogoča. Tudi brez projektne dokumentacije za pridobitev PGD bi bilo torej mogoče ugotoviti, ali je izvedba projekta po točki 8.1.1 Pogodbe možna ali ne.

53. Ni torej možno zaključiti, da je bil pogoj za zapadlost kupnine po točki 8.1.1 Pogodbe glede možnosti izvedbe petega kraka obstoječega krožnega krožišča določen v breme tožene stranke, kot to razlaga pritožnica. Zato za presojo, ali bi bila izvedba petega kraka krožišča možna ali ne, ni odločilno, da projektne dokumentacije za pridobitev PGD tožena stranka ni predložila. Tudi ni mogoče zaključiti, da je tožena stranka zato nadaljevanje izvajanja Pogodbe blokirala.

54. Tožeča stranka bi torej glede na navedeno morala in bi lahko dokazala, da je bila izvedba petega kraka na obstoječem krožnem križišču možna tako, kot je predvideno v skici, ki je priloga k Pogodbi.

55. Družba E. d. o. o. je v svojem mnenju št. 069355 z dne 2. 4. 2014 (A82) navedla, da bi morala tožena stranka za pridobitev soglasja za izvedbo projekta najprej pridobiti projekt faze PGD za celovit projekt ter da IDZ L št. 955 ne more biti podlaga za pridobitev soglasij DRSC in DARS. Navedla pa je tudi, da bi bilo najprej potrebno pridobiti projektno nalogo in projektne pogoje. Za pridobitev projektne naloge in uvedbo postopka za pridobitev projektnih pogojev pa bi, kot je bilo že navedeno, zadoščala že skica, ki je priloga k Pogodbi, in tako torej tudi zgoraj navedena IDZ L št. 955. Konkretna projektna rešitev pa bi sledila fazi pridobitve projektne naloge in projektnih pogojev.

56. Pritožnica se sklicuje tudi na mnenje družbe C. d. o. o. št. 031543 z dne 15. 4. 2015, v katerem naj bi ta navedla, da bi se dopustnost, realnost in izvedljivost izvedbe lahko presodila šele na podlagi projekta in vloge na UE R., ki presodi skladnost, ki jo je predhodno že ugotovil projektant ter da brez ustrezne projektne dokumentacije ta presoja ni možna.

57. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je navedena družba v omenjenem strokovnem mnenju navedla, da je možnost izvedbe petega kraka krožišča možno preveriti izključno na podlagi ustrezne dokumentacije, ki obsega prikaz smiselnosti izvedbe, v nadaljevanju pa se strokovno, prometno in tehnično dokaže izvedljivost priključka. S takšno dokumentacijo se poda vloga upravljavcu krožišča, ki jo prouči ter na podlagi nje izda projektne pogoje, v katerih poda še dodatne zahteve (študije ipd.) ter izkaže potrebo po ustrezni dopolnitvi DPN in podobno. V kolikor upravljavec podano vlogo oceni pozitivno, se v naslednji fazi izdela projektno dokumentacijo PGD in na njo se pridobijo ustrezna soglasja (v primeru spremembe DPN se ta postopek lahko vodi vzporedno, projektna dokumentacija je že podlaga za spremembo, PGD se zaključi po pravnomočnosti spremembe DPN). V primeru negativne odločitve že v prvem koraku pa se ta postopek zaključi, izvede pa se lahko postopek, v katerem se lokacija prometno navezuje na omrežje, ki je že predvideno za potrebe OPPN (2. točka strokovnega mnenja). V navedenem mnenju je tudi navedeno (3. točka mnenja), da se le v primeru ustrezne rešitve priključevanja na rodno v naslednji fazi izdela projektna dokumentacija za trgovski center in pripadajoče površine. V primeru, kadar ima investitor drugačen koncept in zasnovo objekta, pa se v okviru presoje, ali 32. člen Odloka o OPPN (dopustna odstopanja) omogoča priključevanje na rondo, ugotavlja, ali je to v okviru toleranc, ali so odstopanja prevelika. To pa se lahko ugotovi šele na podlagi projekta in vloge na UE R., ki presodi skladnost, ki jo je predhodno že ugotovil projektant. 58. Iz navedenega mnenja izhaja, da presoja skladnosti z OPPN brez ustrezne projektne dokumentacije ni možna. To pa ne velja za presojo dopustnosti, realnosti in izvedljivosti izvedbe že v fazi postopka, ko se določajo projektni pogoji. Navedeno strokovno mnenje si zato pritožnica razlaga zmotno.

59. Družba C. d. o. o. je v navedenem mnenju navedla tudi, da je DRSC v postopku izdelave OPPN, zaradi verjetnosti, da bi peti krak poslabšal razmere na obstoječem krožnem krožišču, res izrazila nestrinjanje h gradnji petega kraka, takega kot je, da pa ni bila dana v presojo varianta preureditve krožišča, na podlagi katere bi lahko DRSC stališče spremenila v ugodnejše oziroma pozitivno, ter da investitor v nadaljevanju ni predložil ustreznih dokumentov, navedenih v 2. točki mnenja (vsaj idejnih projektov - nadgradnja IDZ VAR 3), ali pa dokumentov, navedenih v 12. točki (drugi odstavek) mnenja izvedenca, s katerimi bi dokazal izvedljivost s tehničnega, prometnega in varnostnega vidika in na podlagi katerih bi lahko upravljavec strokovno presodil. Ker se navedeni del strokovnega mnenja nanaša na VAR 3, torej varianto preureditve krožišča, za presojo utemeljenosti tožbenega zahtevka, z vidika izpolnitve pogojev iz točke 8.1.1 Pogodbe (ki predvidevajo neomejen dovoz in izvoz, neomejeno možnost levega in desnega zavijanja do in s predmeta prodaje na in z obstoječega krožnega krožišča), ni odločilnega pomena.

60. Sodišče prve stopnje je glede na navedeno pravilno zaključilo, da izdelava PGD ne bi imela nobenega smisla in ni zmotno uporabilo določb 49. do 51. člena ZGO-1, 54. člena ZGO-1 ter Pravilnika.

Dopustna odstopanja

61. Sodišče prve stopnje je pravilno razlagalo določbe 32. člena OPPN in pravilno zaključilo, da petega kraka krožnega krožišča ne bi bilo mogoče zgraditi v okviru dopustnih odstopanj po OPPN. Pojasnilo je, da že iz prvih odstavkov 32. člena OPPN izhaja, da gre za manjša odstopanja od tehničnih rešitev, določenih z Odlokom. To naj bi kazal zapis v prvem odstavku 32. člena, po katerem so dopustna odstopanja od tehničnih rešitev, določenih s tem odlokom, "če se v nadaljnjem podrobnejšem proučevanju geoloških, hidroloških, geomehanskih razmer poiščejo tehnične rešitve, ki so primernejše z oblikovalskega, prometno-tehničnega ali okoljevarstvenega vidika, s katerimi se ne smejo poslabšati prostorski in okoljski pogoji in z njimi soglašajo pristojni upravljavci", nadalje zapis v drugem odstavku, po katerem so dopustna odstopanja od "podatkov, prikazanih v grafičnem delu, ki so posledica natančnejše stopnje obdelave projektov", ter tretjem odstavku 32. člena OPPN, po katerem so "določeni tlorisni gabariti stavb iz 8. člena tega odloka, lahko tudi manjši, kolikor dejavnost zahteva večje površine za mirujoči promet in manipulacijo", petem odstavku, ki govori o odstopanjih glede gabaritov iz 8. člena OPPN, osončenju itd. ter šestem odstavku, ki govori o odstopanjih "lokacij infrastrukturnih vodov zunaj območja OPPN in ob priključkih na omrežje oskrbovalnih sistemov", in se torej ne nanaša na spremembo krožnega krožišča. 62. Sodišče prve stopnje je torej obrazložilo, kakšna dopustna odstopanja so predvidena v OPPN, kaj bi bilo v okviru teh možno spremeniti in odgovorilo tudi na vprašanje, kakšen smisel imajo ta odstopanja. Očitana bistvena kršitev določb postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP zato ni podana.

63. Tudi izvedenec je pojasnil, da dodatni priključek na državno cesto, konkretno na obstoječe krožno krožišče, ni v obsegu oziroma znotraj dopustnih odstopanj. Pojasnil je, da se v stroki nedvomno ve, da so dopustna odstopanja možna za izboljšanje (večjo prometno tehnično varnost, okoljsko zaščito, ekonomičnost, ustreznejše gradbene rešitve po projektu ...) znotraj načrtovanih projektnih rešitev, kar pa poteki infrastrukture (v tem primeru cest) križišča, priključki, podvozi ali nadvozi in počivališče, nedvomno so. Pojasnil je, da so v skladu z Zakonom o prostorskem načrtovanju (ZPNačrt) odstopanja možna le v gradbeno-tehničnem smislu, ko se pojavijo nepredvidljive spremembe na konkretni lokaciji (drugačna geološka in hidrološka situacija, ugotovljena z vrtinami, arheološke najdbe na terenu itd.). Nikakor pa odstopanja ne dovoljujejo popolne ali delne preureditve prometne ureditve v nakupovalni coni, kar priključevanje na novi, peti krak krožišča nedvomno je. Sprememba prometnega režima tako ni dopustno odstopanje, še zlasti, ker bi v tem primeru šlo za povsem spremenjen koncept zazidalne zasnove. Navedel je, da bi se tako (hipotetično) urejen izvoz do meje veljavnosti OPPN slepo končal, brez da bi bila že dovoljena preureditev krožišča oziroma izvedba petega kraka na obstoječem krožišču, kar je v pristojnosti DARS, in posega v veljaven DLN.

64. Pritožbeno sodišče soglaša z omenjenima razlagama sodišča prve stopnje in izvedenca. Ti sta v skladu z določbo četrtega odstavka 56. člena ZPNačrt, po kateri se z OPPN lahko določi tudi velikost odstopanj od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev, ki so dopustna pri pripravi projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja, če se z novimi rešitvami v okviru odstopanj ne spreminja načrtovani videz območja, ne poslabšajo bivalne in delovne razmere na območju načrta oziroma na sosednjih območjih ter niso v nasprotju z javno koristjo. Izvedba petega kraka krožnega križišča nedvomno presega z zakonom predvideni okvir dopustnih odstopanj, je izven načrtovanih projektnih rešitev in bi spremenila načrtovani videz območja. Zato izvedba tega v okviru dopustnih odstopanj ne bi bila mogoča. 65. Pritožnica zmotno trdi, da OPPN v šestem odstavku 32. člena izrecno navaja, da je peti krak dovoljen ob predpostavki, da bi bila izdelana korektna tehnična rešitev. Izvedenec je res na 5. dodatno vprašanje tožeče stranke k pripombam na izvedensko mnenje odgovoril, da bi bilo možno izdelati takšno projektno dokumentacijo, ki bi izboljšala nivo prometnih uslug na obstoječem krožišču in ki bi posledično olajšala možnost za izvedbo petega kraka priključka, da bi podvoz pod obstoječim krožiščem (torej VAR 3) izboljšal prometne razmere na obstoječem krožišču, da bi prevajal glavni prometni tok AC Bled in bi bili ostali prometni tokovi na krožišču zmanjšani in počasnejši (ter da je takšna rešitev državnega in medgeneracijskega pomena in se ne sprejema na podlagi potreb ene trgovine). Vendar pa s tem ni trdil, da OPPN navaja, da je peti krak dovoljen, kot to zmotno razlaga pritožnica. Pri petem kraku pojmovno ne gre za prometno priključevanje na robno cestno infrastrukturo, ker priključevanje na peti krak pomeni popolnoma drugačno prometno ureditev, kot je bila predvidena v OPPN (tako tudi izvedenec). Določbe 32. člena OPPN je potrebno brati in razlagati v povezavi z ostalimi določbami OPPN, med drugim z določbo 10. člena OPPN, ki točno opisuje način priključevanja območja OPPN na državno cesto Žirovnica – Lesce, torej ne na obstoječe krožno križišče, 6. točka 32. člena pa dopušča odstopanja infrastrukturnih vodov le znotraj območja, ki ga pokriva OPPN.

66. Sodišče prve stopnje utemeljeno ni sprejelo mnenja družbe D. d. o. o., da OPPN omogoča realizacijo načrtovanih prometnih priključevanj območja urejanja na robno prometno državno infrastrukturo skladno idejnim rešitvam E. d. o. o. iz avgusta 2010 ter da je sprememba obračališča FE P2/4 v priključek na krožišče možna v okviru dopustnih odstopanj OPPN. Sodišče prve stopnje je svoje nestrinjanje s pojasnilom D. d. o. o. izkazalo že s tem, ko je podalo svoje videnje določbe šestega odstavka 32. člena Odloka o OPPN.

67. Pritožbeno sodišče ne more pritrditi stališču pritožnice, da sprememba obračališča Fe P2/4 v priključek na krožišče ne predstavlja spremembe celotne prometne ureditve, kot je to navedel izvedenec. Zmotno je tudi stališče pritožnice, da bi bilo peti krak mogoče izdelati v okviru obstoječih predpisov in sicer v okviru vzdrževalnih del v javno korist po 18. členu ZCes-1. V skladu z določbo navedenega člena so investicijska vzdrževalna dela tista na javnih cestah, s katerimi se ne spremeni zmogljivost ceste, velikost njenih posameznih delov, obseg napeljav, naprav in opreme ter druge infrastrukture na območju javne ceste, s katero se ne sme posegati izven območja cestnega sveta; vsebuje tudi izvedbo izboljšav v območju cestnega sveta, ki so povezane z varnostjo javne ceste. Že pojmovno izvedba petega kraka na obstoječe krožno krožišče ne more predstavljati vzdrževalnih del v smislu določbe prvega odstavka 28. člena ZCes-1. Tudi izvedenec je potrdil, da investicijska vzdrževalna dela v smislu navedene določbe ne smejo posegati v območje izven ceste, priključek na krožišče pa bi nedvomno bil poseg izven ceste. S trditvijo, da bi v danem primeru šlo za rekonstrukcijo javne ceste, za katero ni potrebna pridobitev gradbenega dovoljenja, pa pritožnica nasprotuje svojim prejšnjim trditvam, da bi za priključek petega kraka na obstoječe krožišče bilo potrebno pridobiti gradbeno dovoljenje in izdelati projekt za pridobitev PGD. Sodišče prve stopnje je s tem, ko se do navedene določbe 18. člena ZCes-1 ni opredelilo, očitno pravilno štelo, da le-ta za obravnavani primer ni uporabljiva. Očitana bistvena kršitev določb postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP zato ni podana.

68. Sodišče prve stopnje je glede na navedeno pravilno zaključilo, da bi bilo za izvedbo petega kraka krožnega krožišča potrebno spremeniti OPPN in da OPPN ne sme biti v nasprotju z DPN, torej državnimi prostorskimi akti (tretji odstavek 15. člena ZPNačrt).

69. Ni res, da je sodišče prve stopnje s tem, ko se je ukvarjalo z dopustnostjo petega kraka krožnega krožišča v okviru OPPN, ta pogoj v celoti pripisalo OPPN ter da se o dopustnosti petega kraka z vidika državnih prostorskih aktov sploh ni izreklo. Sodišče prve stopnje je pojasnilo, da so za območje krožišča pristojna DARS in DRSC, da OPPN v ničemer ne posega in tudi ne sme posegati v državni prostorski načrt za krožišče K1, da bi se šele, ko bi in če bi pristojni državni organ dovolil preureditev krožišča, lahko pristopilo k spremembi in dopolnitvi sedaj veljavnega OPPN, ki bi predpostavljal peti krak krožišča kot točko prometnega priključevanja in na območju OPPN predvideval priključitev trgovskega območja na to krožišče ter da v spisu ni nobenega dokumenta, ki bi dokazoval upravičenost petega kraka na obstoječe krožišče in bi DARS ter DRSC z njim soglašala.

70. Po prvem odstavku 43. člena Uredbe o državnem lokacijskem načrtu za avtocesto na odseku Vrba – Črnivec (Peračica)5 (Ur. list RS, št. 106/2004), so pri realizaciji državnega lokacijskega načrta dopustna odstopanja od tehničnih rešitev, določenih s to uredbo, če se pri nadaljnjem podrobnejšem proučevanju prometnih, geoloških, hidroloških, geomehanskih in drugih razmer poiščejo tehnične rešitve, ki so primernejše z oblikovalskega, prometno-tehničnega ali okoljevarstvenega vidika, s katerim pa se ne smejo poslabšati prostorske in okoljske razmere. Odstopanja od tehničnih rešitev ne smejo biti v nasprotju z javnimi interesi, z njimi pa morajo soglašati organi in organizacije, v delovno področje katerih spadajo ta odstopanja (drugi odstavek 43. člena Uredbe).

71. Iz navedenega izhaja, da tudi v kolikor bi bila možna izvedba petega kraka na obstoječem krožnem krožišču v okviru dopustnih odstopanj po Uredbi (in tudi po OPPN), bi morali s tem soglašati DARS in DRSC, česar pa tožeča stranka ni izkazala. Nasprotno, DRSC je v Smernicah z dne 4.8.2010, kot je to pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje, izrazila nestrinjanje s petim krakom na obstoječem krožišču zaradi poslabšanja prometne varnosti.

72. Ker bi bilo torej v vsakem primeru, bodisi v primeru sprememb OPPN in DLN, bodisi, če bi bilo peti krak krožnega krožišča mogoče izvesti v okviru dopustnih odstopanj Uredbe ali OPPN, potrebno pridobiti preliminarno pozitivno mnenje oziroma soglasje DARS in DRSC, sodišče prve stopnje ni zmotno uporabilo materialnega prava, določbe 43. člena Uredbe, s tem, ko je štelo, da naj peti krak ne bi bil dopusten.

73. Pritožnica se v potrditev svojega stališča, da brez projektne dokumentacije ni mogoče ugotoviti, ali je peti krak možno izvesti v okviru dopustnih odstopanj DPN, sklicuje na mnenje pripravljavca idejne zasnove IDZ VAR 3, družbe E. d. o. o., ki naj bi v mnenju št. 073340 z dne 28. 12. 2014 potrdila, da je ta rešitev dolgoročno ustrezna in gradbeno ter tehnično realno izvedljiva ter z vidika prometne varnosti prava rešitev, in navedla, da ta rešitev ne vsebuje analize morebitnih potrebnih sprememb DPN, kar bi se izvedlo v višji fazi projektiranja, česar ni bilo mogoče izvesti, ker tožena stranka ni naročila projektne dokumentacije.

74. Navedeno mnenje se ne nanaša na izvedbo petega kraka obstoječega krožnega krožišča, temveč na IDZ VAR 3. Poleg tega je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da bi bilo šele po tem, ko bi bila razčiščena lokacijska upravičenost in možnost umestitve petega kraka obstoječega krožišča, kar je v pristojnosti DARS in DRSC, sploh smiselno pristopiti k spremembi in dopolnitvi OPPN in šele nato k izdelavi glavnih projektov PGD v prostorskih načrtih, ter da pred pridobitvijo preliminarnega mnenja DARS in DRSC in pred določitvijo projektnih pogojev (kot že navedeno) izdelava projektne dokumentacije za PGD ne bi bila smiselna. IDZ pa bi nedvomno bila zadostna podlaga za pridobitev preliminarnega mnenja in za začetek postopa določitve projektnih pogojev.

Smernice za načrtovanje občinskega podrobnega prostorskega načrta za območje TNC 3 (Turistično nakupovalni center Lesce 3)

75. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je Ministrstvo za promet, Direkcija Republike Slovenije za ceste, Sektor za upravljanje cest v Smernicah za načrtovanje OPPN za območje TNC 3, št. 37167-1302/2010 - 12 z dne 4. 8. 2010, izrazilo nestrinjanje s petim krakom na obstoječem krožišču, zaradi poslabšanja prometne varnosti glede na obstoječe stanje (problem zagotavljanja „prepletanja“ vozil...). Očitano nasprotje med tem, kar se navaja v razlogih sodbe o vsebini listin (Smernic) glede dopustnosti petega kraka krožišča in med samimi temi listinami, ob povedanem ni podano. DRSC je v navedenem mnenju predlagala, da se prouči in predvidi možnost navezave območja TNC Lesce 3 samo na državno cesto R2-452/0207 Žirovnica - Lesce in posebej opozorilo na ustrezno ureditev predvidenega krožnega krožišča pri bencinskem servisu, ki mora uspešno delovati do konca planske dobe. V 10. točki Smernic je posebej opozorilo, da je v predlogu odloka med drugim treba navesti, da je treba za vse posege na območju državne ceste in v njenem varovalnem pasu (ureditev cestnih priključkov oziroma krožišč z državno cesto, morebitna potrebna ureditev površin za pešce in kolesarje itd.) v skladu s 34., 47., 48., 49., 50., 53. do 55., 58. do 60., 67. do 69. in drugimi členi Zakona o javnih cestah, pridobiti pogoje ter soglasje in dovoljenje Direkcije RS za ceste k projektni dokumentaciji (k projektu PGD in PZI) za izvedbo del še pred izdajo gradbenega dovoljenja.

76. Pritožnica pravilno navaja, da so bile Smernice dokument, ki ga je Ministrstvo za promet podalo za načrtovanje OPPN za TNC3, torej dokument iz faze sprejemanja OPPN, ko je obstajalo več možnih variant. Vendar pa OPPN, kot je bilo zgoraj ugotovljeno, možnosti priključka petega kraka na obstoječe krožišče ne predvideva. Vprašanje, ali bi bila možna izvedba petega kraka krožišča na kakšen drug način (npr. s povečanjem radia krožišča), pa za presojo obstoja pogojev iz točke 8.1.1 Pogodbe, ki predvideva dovoz in izvoz do in s predmeta prodaje na in z „obstoječega“ krožnega križišča, ni odločilnega pomena. Zato tudi ni relevantno mnenje družbe E. d. o. o., na katerega se sklicuje pritožnica.

Pozitivno mnenje (k OPPN) Ministrstva za promet, Direktorata za ceste z dne 27.5.2011

77. Stališče izvedenca, da dejstvo, da je soglasodajalec pregledal prometno študijo z IDZ, št. projekta 955-C iz meseca avgusta 2010, družbe E. d. o. o., Prometno študijo priključevanja TC B. na omrežje državnih cest v R. št. projekta 955-PROM z dne 20. 4. 2011 in dopolnjeno Prometno študijo priključevanja območja TNC3 na omrežje državnih cest v R. št. projekta 955, maj 2011 družbe E. d. o. o., še ne pomeni, da se je strinjal z izvedbo petega kraka na obstoječe krožno križišče, je pravilno. Projekt družbe E. d. o. o. namreč ureja tri možne rešitve priključevanja TNC3 na javno cesto. Direktorat za ceste je (kot je bilo že omenjeno) v navedenem Pozitivnem mnenju navedel , da se: "v skladu s predlogom odloka predvideva ureditev priključevanja območja TNC3 na državno cesto R2-452/107 Žirovnica - Lesce (predvideno krožno križišče) pri bencinskem servisu in priključek "desno - desno", da je konkretne rešitve treba uskladiti z upravljavcem državne ceste v nadaljnjem postopku izdelave projektne dokumentacije“, iz česar izhaja, da je dal pozitivno mnenje k navedeni rešitvi, torej za krožno križišče pri bencinskem servisu in priključek "desno - desno". Medtem ko so, kot je to navedel v mnenju: "morebitne rešitve drugačnega ali dodatnega urejanja priključevanja na državno cestno omrežje predmet ločenih postopkov in usklajevanj oziroma jih je treba prav tako predhodno uskladiti z Direkcijo RS za ceste."

78. Sodišče prve stopnje se je opredelilo do mnenja izvedenca, ki ga je podal o zgoraj navedenem Pozitivnem mnenju DRSC (24.3 točka izpodbijane sodbe) in pravilno zaključilo, da iz tega ne izhaja, da bi DRSC podala pozitivno mnenje za izvedbo petega kraka na obstoječem krožnem križišču. Iz dokaznega sklepa sodišča prve stopnje (18. točka obrazložitve izpodbijane sodbe) je razvidno, da je sodišče navedeno mnenje vpogledalo in na podlagi ocene listinske dokumentacije v povezavi z mnenjem izvedenca sprejelo zaključek, da izvedba petega kraka na obstoječe krožno križišče ni mogoča. Zato očitana bistvena kršitev določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP ni podana.

79. Nedvomno pa je dovoljenost za načrtovanje posega, torej izvedbe petega kraka na obstoječem krožišču, na prometnici, ki je v upravljanju DARS in DRSC, možno zagotoviti izključno tako, da se v ločenem postopku izdela projektna tehnična dokumentacija in da se ta uskladi s pogoji upravljavca cest ter na projektno dokumentacijo pridobi ustrezno soglasje, v konkretnem primeru soglasje DARS in DRSC, kot to pravilno navaja ptitožnica.

Mnenje C. d. o. o. št. 031543 z dne 15.4.2015

80. Družba C. d. o. o. je v 3. točki zgoraj navedenega mnenja z dne 15.4.2015 navedla, da se v primeru ustrezne rešitve priključevanja na rondo v naslednji fazi izdela projektna dokumentacija za trgovski center in pripadajoče površine ter da po njenem mnenju 32. člen Odloka o OPPN (dopustna odstopanja) omogoča priključevanje na rondo, saj se s tem ne spremenijo zasnove in koncept območja (obračališče se spremeni v priključek), da po njenem strokovnem mnenju 32. člen Odloka dopušča dovolj široke tolerance (dopustne so tudi funkcionalne spremembe - namen in uporabe), da so spremembe možne. Vendar pa je v 4. točki v zvezi z vprašanjem sodišča št. 7, ki je bilo postavljeno izvedencu (ki se je glasilo: "izvedenec naj po primerjavi dokazil v spisu, zlasti predloženih mnenj in stališč C. d. o. o., D. d. o. o., RS Ministrstva za promet, E. d. o. o., F. d. o. o. idr. pojasni, ali bi bila po sprejetju OPPN realno mogoča pridobitev gradbenega dovoljenja za projekt izgradnje trgovskega centra, ki bi med drugim vseboval neomejen dovoz in izvoz na/z obstoječega krožnega križišča v obsegu in na način, kot izhaja iz člena 8.1.1. Pogodbe in skice, na katero se ta sklicuje in zakaj (pri tem naj se opredeli tudi do morebitnih bistvenih nasprotujočih stališč v dokazilih) oziroma zakaj ne? Kaj vse bi bilo za to še potrebno in kakšno bi bilo potrebno postopanje za pridobitev gradbenega dovoljenja? Ali bi s tem v zvezi tožeča stranka lahko sama priskrbela morebitno še potrebno dokumentacijo (in je razpolagala z zadostnimi podatki za nadaljevanje projekta) oziroma izpolnila druge pogoje, ali pa je zato nujno potrebovala sodelovanje tožene stranke?") pojasnil, da je v postopku izdelave OPPN DRSC zaradi verjetnosti, da bi peti krak poslabšal razmere na obstoječem krožnem krožišču res izrazila nestrinjanje h gradnji petega kraka, takega kot je, da pa ni bila dana v presojo varianta preureditve krožišča, na podlagi katere bi lahko DRSC stališče spremenila v ugodnejše oziroma pozitivno, vendar investitor v nadaljevanju ni predložil ustreznih dokumentov, navedenih v točki 2 tega mnenja (vsaj idejnih projektov - nadgradnje IDZ VAR 3) ali dokumentov, navedenih v točki 12, drugi odstavek mnenja izvedenca, s katerimi bi dokazal izvedljivost s tehničnega, prometnega in varnostnega vidika, in na podlagi katerih bi lahko upravljavec strokovno presodil. 81. Iz navedenega mnenja torej ne izhaja, da bi bila možna izvedba petega kraka na „obstoječe“ krožno krožišče, saj je družba C. d. o. o. očitno sprejela stališče DRSC, da bi peti kak poslabšal razmere na obstoječem krožnem krožišču. Družba C. d. o. o. se je ukvarjala predvsem z vprašanjem, ali bi bila možna varianta preureditve krožišča, to je VAR 3 prometne študije, ki jo je izdelala družba E. d. o. o. in v zvezi s to varianto podala mnenje, da je možnost izvedbe petega kraka krožišča možno preveriti le na podlagi ustrezne dokumentacije, ki obsega prikaz smiselnosti izvedbe, ter da se v nadaljevanju strokovno, prometno in tehnično dokaže izvedljivost priključka, da se s takšno dokumentacijo poda vloga upravljavcu krožišča, ki jo prouči ter na podlagi nje izda projektne pogoje, o katerih poda še dodatne zahteve (študije ipd.) ter izkaže potrebo po ustrezni dopolnitvi DPN in podobno.

82. Pritožničine navedbe, da tožena stranka ni naročila ustrezne projektne dokumentacije (za izvedbo IDZ VAR 3 E. d. o. o.), s čimer naj bi preprečila izpolnitev pogoja za zapadlost kupnine po Pogodbi, se ob povedanem izkažejo kot neutemeljene.

83. Očitek sodišču prve stopnje, da je neselektivno sledilo mnenju izvedenca, ob povedanem ni utemeljen. Prav tako ni podano zatrjevano nasprotje med tem, kar se navaja v razlogih sodbe o vsebini listin (mnenja C. d. o. o.) in med samimi temi listinami.

Očitana kršitev ustavnih pravic tožeče stranke

84. Pritožnica neutemeljeno očita sodišču prve stopnje kršitev iz 8. člena drugega odstavka 339. člena ZPP in 22. ter 23. člena Ustave RS. Sodišče prve stopnje se je opredelilo do vseh pravno relevantnih dejstev in dokazov in do vseh pravno relevantnih trditev tožeče stranke. Navedlo je zadosti jasne razloge, na podlagi katerih je sprejelo svojo odločitev, da za neizpolnitev pogoja iz točke 8.1.1 Pogodbe (izvedba petega kraka krožnega križišča - IDZ VAR 1) ni kriva tožena stranka. Obrazložitev sodišča prve stopnje tako omogoča preizkus pravilnosti sprejete odločitve.

85. Ob povedanem se pritožba tožeče stranke izkaže kot neutemeljena. Pritožbeno sodišče jo je zato zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje v I. točki izreka potrdilo (353. člen ZPP), ko je pred tem ugotovilo, da tudi ni podan nobeden od pritožbenih razlogov, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP).

86. Na ostale pritožbene navedbe pritožbeno sodišče ni odgovarjalo, ker niso odločilnega pomena (prvi odstavek 360. člena ZPP).

87. K pritožbi tožene stranke

88. Tožena stranka očita sodišču prve stopnje, da je izenačilo njen pravni interes za vložitev ugotovitvene tožbe z razlogom, zaradi katerega je Pogodba nična. Trdi, da svojega pravnega interesa za ugotovitveno tožbo nikoli ni izkazovala z uveljavljanjem predkupne pravice na nepremičnini ID znak 000-01, temveč je v nasprotni tožbi zatrjevala: - da je odločitev o zahtevku iz nasprotne tožbe bistvena z vidika nadaljnjega odločanja o zahtevku tožeče stranke (predhodno vprašanje) in - da ima pravni interes za ugotovitvena zahtevka iz nasprotne tožbe tudi zaradi ustavitve nadlegovanja z raznimi tožbenimi zahtevki s strani tožeče stranke, katere slednja utemeljuje na Pogodbi.

89. Ko sodišče odloča o dajatvenem zahtevku, mora najprej razčistiti, ali obstaja pravno razmerje, od katerega je odvisna odločitev o glavni stvari (predhodno vprašanje). O tem odloči le v obrazložitvi sodbe, brez učinka pravnomočnosti. Lahko pa je v interesu strank, da se obstoj prejudicialnega pravnega razmerja ne reši le z učinkom v konkretni pravdi, ampak z učinkom pravnomočnosti, da bi torej odločitev o obstoju prejudicialnega pravnega razmerja zavezovala tudi v vseh morebitnih kasnejših pravdah glede drugih zahtevkov iz tega razmerja. Lahko pa prejudicialno pravno razmerje tvori tudi del podlage toženčevih ugovorov, ko je torej odločitev o zahtevku odvisna od (ne)obstoja nekega pravnega razmerja, na katero se sklicuje toženec (Pravdni postopek, Zakon o s komentarjem, Uradni list: GV založba, Ljubljana, 2005 – 2006, 2. knjiga, stran 162). Pri vmesnem ugotovitvenem zahtevku pogoj prejudicialnosti nadomešča procesno predpostavko pravnega interesa (prav tam, stran 160).

90. Tožena stranka je v danem primeru z nasprotno tožbo zahtevala ugotovitev ničnosti pogodbe, na kateri tožeča stranka temelji dajatveni tožbeni zahtevek. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da ugotovitev, ali je Pogodba nična, predstavlja predhodno (prejudicialno) vprašanje, od katerega je odvisna odločitev o tožbenem zahtevku tožeče stranke, nato pa je presojalo samo utemeljenost nasprotnega tožbenega zahtevka, ki ga je tožena stranka utemeljevala s trditvami o kršitvah določb 87. člena Zakona o urejanju prostora (ZUreP-1) o predkupni pravici občine, katerih posledica je po četrtem odstavku 89. člena ZUreP-1 ničnost pogodbe. Pravilno je zaključilo, da je predkupna pravica občine po ZUreP-1 določena v javnem interesu, da ZUreP-1 ne ščiti pravic posameznih subjektov, temveč predmet zavarovanja in interes občine, da pod enakimi pogoji kupi nepremičnine na svojem območju ter da sta zato pravni interes in hkrati tudi aktivna legitimacija drugih oseb, razen tistih, v korist katerih je predkupna pravica določena, izključena. Pritožbeno sodišče pritrjuje sodišču prve stopnje, da se zato na kršitve teh določb ZUreP-1 tožena stranka ne more uspešno sklicevati in njenim trditvam o ničnosti Pogodbe ni moč slediti.

91. Pritožnica neutemeljeno očita sodišču prve stopnje, da zahtevka na ugotovitev ničnosti pogodbe ni presojalo po določbah ZUreP-1 (87., 89. člen), temveč na podlagi določb OZ o predkupni pravici. Sodišče prve stopnje je presojalo zatrjevano kršitev določb ZUreP-1 o predkupni pravici občine in jih tudi pravilno razlagalo. Zmotno je tudi stališče pritožnice, da razlogi, iz katerih naj bi bila Pogodba nična, v danem primeru niso pomembni. Samo Občina R. bi namreč kot predkupni upravičenec lahko izpodbijala Pogodbo iz razloga, ker ni bila upoštevana njena predkupna pravica. Sodišče prve stopnje je pravilno izpostavilo, da njegova odločitev ne sme vzpostaviti stanja, ki bi nasprotovala interesu, ki ga je tožena stranka zasledovala s sklenitvijo Pogodbe s tožečo stranko, da pridobi veljavno lastninsko pravico na podlagi pravnega posla, upoštevaje pri tem tudi, da Občina predkupne pravice v zvezi s predmetno nepremičnino ni uveljavljala, kot je to ugotovilo sodišče prve stopnje.

92. Sodišče prve stopnje se sicer res ni izrecno opredelilo do trditev tožene stranke, da ima pravni interes za ugotovitvena zahtevka iz nasprotne tožbe tudi zaradi ustavitve nadlegovanja z raznimi tožbenimi zahtevki s strani tožeče stranke, katere slednja utemeljuje na Pogodbi. S tem jih je očitno (pravilno) štelo kot nerelevantne, glede na to, da mora biti korist, ki jo tožnik pričakuje od ugotovitvene tožbe, pravna, kar pomeni, da se mora izražati v sferi njegovih pravic oziroma pravnih razmerij (prav tam, stran 150). Potreben je torej pravni interes in ne zadošča nek drug upravičen interes, kot v danem primeru, interes „po ustavitvi nadlegovanja z raznimi tožbenimi zahtevki s strani tožeče stranke“. Očitana bistvena kršitev določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP tako ni podana.

93. Ker je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je Pogodba veljavna, je zavrnilo tudi tožbeni zahtevek na ugotovitev, da tožena stranka po nasprotni tožbi, A. d. o. o., ni lastnica nepremičnine ID znak 000-01, kar je obrazložilo v 33. točki obrazložitve izpodbijane sodbe. Očitana bistvena kršitev določb postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP tako tudi v tem delu ni podana.

Glede odstopa od Pogodbe

94. Sodišče prve stopnje je svojo odločitev, da tožena stranka ni bila upravičena odstopiti od Pogodbe iz v odstopu navedenih razlogov, utemeljilo na določbi 110. člena OZ, po kateri odstop od pogodbe ni mogoč zaradi neizpolnitve neznatnega dela obveznosti. Ugotovilo je, da je bistveno v zadevi lastništvo na parceli 01, na kateri naj bi tožena stranka zgradila trgovski objekt, ter da je to izkazano. Sodišče prve stopnje se je opredelilo do določbe točke 7.2 Pogodbe, v kateri sta pravdni stranki dogovorili odstopno upravičenje tožene stranke (kupca) v primeru, „če je ena ali več izjav, zagotovil in jamstev, navedenih v točki 7. ali katerikoli točki te Pogodbe neresnična, netočna ali nepopolna oziroma bi takšna postala“. V danem primeru naj bi bila to izjava tožeče stranke o lastništvu parcele številka 02. Vendar je ocenilo, da navedena okoliščina ni bistvena, s čimer se pritožbeno sodišče strinja. Pritožbeno sodišče sicer pritrjuje pritožnici, da stranki lahko avtonomno določita razloge za odstop od pogodbe. Vendar pa je v vsakem konkretnem primeru potrebno presojati, ali ti utemeljujejo odstop, zlasti v primeru, kadar le-ti niso določno navedeni. Zato uporaba določbe 110. člena OZ v danem primeru ni izključena.

95. Med pravdnima strankama ni sporno, da je Pogodbo pripravila tožena stranka. Zato je po presoji pritožbenega sodišča pomenljivo, da ta ni prerekala trditev tožeče stranke, da je vedela, da tožeča stranka ni lastnica sporne nepremičnine (tako tudi izjava I. I. z dne 7.1.2014 - A67; prvi odstavek 488. člena OZ). Tudi v pritožbi ne trdi, da tega ne bi vedela.

96. Sodišče prve stopnje pa je tudi utemeljeno izpostavilo, da tožena stranka tožeče stranke ni pozvala k izpolnitvi Pogodbe (ustanovitvi služnosti) in ji ni določila dodatnega roka za izpolnitev, saj ni izključeno, da bi tožeča stranka služnostno pravico neoviranega dovoza in izvoza v korist vsakokratnega lastnika predmeta prodaje pri nepremičnini parc. št. 02 k. o. ... lahko zagotovila (točka 5.1 Pogodbe).

97. Odločitev sodišča prve stopnje se ob povedanem izkaže kot pravilna. Sodišče prve stopnje se je opredelilo do vseh pravno relevantnih navedb tožene stranke in podalo razloge, ki omogočajo preizkus izpodbijane sodbe.

98. Pritožbeno sodišče je glede na navedeno, ob ugotovitvi, da pritožbeni razlogi niso podani niti pritožbeno sodišče ni našlo nobenega od tistih, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), pritožbo tožene stranke zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje v po njej izpodbijani II. točki izreka potrdilo.

Stroški postopka

99. Ker niti tožeča stranka s tožbo niti tožena stranka z nasprotno tožbo v pravdi nista uspeli, se kot pravilna izkaže odločitev sodišča prve stopnje, da vsaka stranka nosi sama svoje pravdne stroške. Pritožbeno sodišče je zato zavrnilo njuni pritožbi tudi glede stroškovne odločitve in sodbo sodišča prve stopnje v III. točki izreka potrdilo, ko je tudi v tem delu uspešno prestala pritožbeni preizkus po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP).

100. Odločitev o pritožbenih stroških temelji na določbi prvega odstavka 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP. Ker pravdni stranki s pritožbama nista uspeli, nosita vsaka sama svoje pritožbene stroške. Prav tako nosita vsaka sama svoje stroške odgovorov na pritožbo, saj z njima nista pripomogli k odločitvi pritožbenega sodišča (prvi odstavek 155. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP).

1 Državni prostorski načrt je prostorski akt, s katerim se v skladu s časovnim načrtom iz četrtega odstavka 26. člena ZPNačrt načrtujejo prostorske ureditve državnega pomena iz državnega strateškega prostorskega načrta (prvi odstavek 27. člena ZPNačrt). Državni prostorski načrt je podlaga za pripravo projektov za pridobitev gradbenega dovoljenja po predpisih o graditvi objektov (četrti odstavek 27. člena ZPNačrt). Z uveljavitvijo državnega prostorskega načrta se šteje, da so spremenjeni oziroma dopolnjeni občinski prostorski akti v delu in za območje iz drugega odstavka 27. člena ZPNačrt (peti odstavek 27. člena ZPNačrt). V državnem prostorskem načrtu se za prostorske ureditve državnega pomena določijo prostorski izvedbeni pogoji iz 43. člena ZPNačrt (prvi odstavek 28. člena ZPNačrt). 2 Ceste, cestni priključki in križišča so v skladu z Enotno klasifikacijo vrst objektov, ki je bila sprejeta z Uredbo vlade RS, Uradni list RS, št. 109/11, gradbeno inženirski objekti (zap. št. 2/21-211). 3 Inženirska zbornica Slovenije je sprejela Navodila o podrobnejši vsebini projektne dokumentacije, ki pod točko 2.3 urejajo dokumentacijo predhodnih del za investicijo, kamor sodijo dokumenti, ki so potrebni za zagon investicije, kot so študije, raziskave, analize, ki opredeljujejo sedanje stanje,trende trga ali potreb, možnosti pokritja potreb, osnovne ideje o bodočih možnih objektih, njihovih tehničnih in tehnoloških karakteristikah, umestitve v prostor itd. Vsaka od omenjene dokumentacije se praviloma nanaša na več variantnih rešitev in se kasneje uporabi v postopku izbire in izločevanja variant. Ta dokumentacija ni direktno določena z nobenimi predpisi, delno pa jo omenja Uredba o investicijski dokumentaciji, sprejeta na podlagi Zakona o javnih financah. 4 Smernice so dokument, v katerem nosilci urejanja prostora konkretizirajo določbe predpisov s svojega delovnega področja na območje, ki je predmet načrtovanja in na načrtovane posege v prostor ali prostorske ureditve (23. točka prvega odstavka 2. člena ZPNačrt). Nosilci urejanja prostora pri pripravi prostorskih aktov sodelujejo tako, da med drugimi izdajajo smernice in mnenja k prostorskim aktom in sodelujejo v postopkih usklajevanja načrtovanih prostorskih ureditev (prvi odstavek 11. a člena ZPNačrt). 5 Z uveljavitvijo državnega prostorskega načrta se šteje, da so spremenjeni oziroma dopolnjeni občinski prostorski akti v delu in za območja iz drugega odstavka tega člena, torej območja, namenjena posameznim prostorskim ureditvam državnega pomena (peti odstavek v zvezi z drugim odstavkom 27. člena ZPNačrt).