Jedro

Ne glede na to, da sta sodišči prve in druge stopnje pri odločanju o temelju zahtevka izhajali iz dejanskega stanja, ki je bilo podlaga za izrek pravnomočne kazenske sodbe, v pravdnem postopku ni mogoče uveljavljati izločitvenih razlogov glede sodnikov, ki so sodelovali pri sojenju v kazenski zadevi.

Odmera pravične denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo.

Izrek

Revizija se zavrne.

Tožena stranka mora v 15 dneh od vročitve te sodbe povrniti tožeči stranki njene revizijske stroške v znesku 399,50 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega naslednjega dne po izteku roka za izpolnitev obveznosti, določenega v tej točki izreka, do plačila.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je odločilo, da je toženec dolžan tožniku plačati odškodnino v višini 1,914.124 SIT (sedaj 7.987,50 EUR) z zamudnimi obrestmi od zneska 1,903.500 SIT (7.943,16 EUR) od 6. 6. 2002 dalje, od zneska 10.624 SIT (44,33 EUR) pa od 15. 2. 1998 dalje. Višji tožbeni zahtevek je zavrnilo. Tožencu je naložilo, naj tožniku povrne sorazmeren del stroškov postopka.

2. Sodišče druge stopnje je toženčevo pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Zavrnilo je očitke, da se sodišče ne bi smelo sklicevati na ugotovitve kazenske sodbe, marveč bi moralo samo ugotoviti dejansko stanje. V zvezi z navedbami o tožnikovem prispevku k nastali škodi je navedlo, da toženec s svojimi navedbami ni izkazal konkretnega dejanja, ki bi moglo predstavljati pravno upošteven (so)vzrok za fizični obračun. Potrdilo je tudi pravilnost odločitve o višini prisojene odškodnine.

3. Toženec v reviziji uveljavlja razloga bistvene kršitve določb postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Navedel je, da je pri sojenju v kazenski zadevi sodeloval sodnik, ki bi moral biti izločen, in je bila zato storjena kršitev iz 2. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Ker je pravdno sodišče vezano na pravnomočno obsodilno sodbo, bi bilo treba to kršitev analogno upoštevati tudi v pravdnem postopku. Ker tožnik na dan škodnega dogodka ni imel nobenega razloga, da bi prišel že ob 6. uri zjutraj v hišo, sam pa je bil s tožnikovo nekdanjo ženo dogovorjen, da ji odpelje avto v popravilo, je tožnik prispeval k nastali škodi najmanj 50 %. Prisojena odškodnina za telesne bolečine, za strah in za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti je previsoka. Toženec predlaga, naj revizijsko sodišče reviziji ugodi in sodbi sodišč prve in druge stopnje razveljavi ter zadevo vrne v novo sojenje, podrejeno pa naj izpodbijano sodbo spremeni.

4. Sodišče je revizijo vročilo Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije in tožniku, ki nanjo ni odgovoril. 5. Revizija ni utemeljena.

6. Zatrjevana bistvena kršitev določb postopka ni podana. Ne glede na to, da sta sodišči prve in druge stopnje pri odločanju o temelju zahtevka izhajali iz dejanskega stanja, ki je bilo podlaga za izrek pravnomočne kazenske sodbe, v pravdnem postopku ni mogoče uveljavljati izločitvenih razlogov glede sodnikov, ki so sodelovali pri sojenju v kazenski zadevi.

7. Prav tako ni utemeljen očitek zmotne uporabe materialnega prava. Sodišče druge stopnje je toženčev ugovor o tožnikovem prispevku k nastali škodi, ki ga je utemeljeval s posplošenimi navedbami o vmešavanju v življenje njegove nekdanje žene, pravilno zavrnilo kot nesklepčen.

8. V izpodbijani sodbi so ustrezno upoštevana merila za odmero odškodnine za nepremoženjsko škodo, določena v 200. členu in v 203. členu Zakona o obligacijskih razmerjih. Tožnik je utrpel prelom čelne kosti levo, prelomno poko v spodnjem delu nosne kosti in pretres možganov. V prisojeni odškodnini za posamezne oblike škode so ustrezno upoštevane vse okoliščine, ki jih je ugotovilo sodišče prve stopnje (in ki so natančneje opisane v sodbi sodišča prve stopnje), prisojena odškodnina, ki je v času izdaje sodbe sodišča prve stopnje predstavljala 16 povprečnih neto plač, pa tudi kot celota ni previsoka.

9. Ker revident ni uspel, je dolžan tožniku povrniti stroške revizijskega postopka (prvi odstavek 154. člena in prvi odstavek 165. člena ZPP). Priznani stroški predstavljajo strošek za sestavo odgovora na revizijo, materialne stroške in davek na dodano vrednost ter sodno takso za odgovor na revizijo. Podrobnejša specifikacija je razvidna iz stroškovnika, ki je v spisu (l. št. 86). Izrek o zamudnih obrestih temelji na 378. členu Obligacijskega zakonika, glede začetka teka zamudnih obresti pa na pravnem mnenju občne seje Vrhovnega sodišča z dne 13. 12. 2006.