Jedro

Od odločitve revizijskega sodišča o vprašanju, ali je v konkretni zadevi prišlo do kršitve zakonske določbe, ki ne velja (več), ni (več) mogoče pričakovati pomembnejšega vpliva na zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali na razvoj prava preko pravne prakse.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je izvršba na premičninah, ki se nahajajo na naslovu tožnice (bivše žene toženčevega dolžnika), vključno z rubežem osebnega avtomobila, nedopustna, toženca pa je zavezalo k plačilu 1.698,12 EUR tožničinih pravdnih stroškov z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Kot je pojasnilo, je tožnica dokazala, da ima na omenjenih stvareh lastninsko pravico – premičnine v stanovanju ji pripadajo po sporazumu o delitvi skupnega premoženja, avtomobil pa je njeno posebno premoženje (kupljen je bil sicer v času, ko je zakonska zveza tožnice s toženčevim dolžnikom še trajala, a le formalno, saj je njuna življenjska skupnost takrat že prenehala).

2. Sodišče druge stopnje je toženčevo pritožbo zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje potrdilo.

3. Zoper sodbo pritožbenega sodišča toženec zaradi zmotne uporabe materialnega prava in bistvene kršitve določb pravdnega postopka vlaga predlog za dopustitev revizije in revizijo. Vrhovnemu sodišču smiselno predlaga, naj revizijo dopusti, ji nato ugodi, sodbi nižjih sodišč razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Stroškov ne priglaša. Uvodoma opozarja, da sodišče ni izdalo sodbe na podlagi odpovedi, čeprav bi to moralo storiti. Tožnica je namreč zamudila na poravnalni narok, sodišče pa je njen izostanek tudi ugotovilo v zapisniku. Nadalje meni, da sporni avtomobil spada v skupno premoženje tožnice in njenega bivšega moža, saj pravne posledice razveze zakonske zveze nastanejo šele s pravnomočnostjo razvezne sodbe in ne že z vložitvijo tožbe za razvezo. Dodaja, da je šlo za navidezno ločitev, saj bivša zakonca še vedno živita skupaj in med njima obstaja zunajzakonska skupnost. Izrek sodbe in zahtevek se mu zdita nerazumljiva, saj iz njiju ni razvidno, na kateri izvršilni postopek se nanašata. Tožbeni zahtevek je zato nesklepčen in tožnica zanj nima pravnega interesa. Končno še navaja, da izpodbijana sodba ni obrazložena.

4. Predlog ni utemeljen.

5. Toženčeva vloga po vsebini ustreza predlogu za dopustitev revizije le v delu, ki se nanaša na zatrjevano procesno kršitev v zvezi s sodbo na podlagi odpovedi (prvi odstavek 282. člena Zakona o pravdnem postopku – v nadaljevanju ZPP). Ker pa je Ustavno sodišče Republike Slovenije pravkar citirano zakonsko določbo razveljavilo (odločba št. U-I-161/10-12 z dne 9. 12. 2010), od odločitve revizijskega sodišča o tem vprašanju ni (več) mogoče pričakovati pomembnejšega vpliva na zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali na razvoj prava preko pravne prakse (prvi odstavek 367a. člena ZPP). Ker torej razlogi za dopustitev revizije niso podani, je sodišče predlog zavrnilo (drugi odstavek 367c. člena ZPP).

6. Postopka z revizijo, ki je bila vložena pod predpostavko, da bo predlogu za dopustitev revizije ugodeno, sodišče ne bo nadaljevalo, saj se ta predpostavka ni uresničila.