Jedro

Delitev napitnine zgolj med delovna mesta na oddelkih igralnih miz, igralnih avtomatov, blagajniškega poslovanja in igralniške recepcije ni v nasprotju le z 91. členom ZIS, temveč tudi z drugim odstavkom 73. člena KPGIT, ki izrecno predpisuje, da se napitnina razdeli med vse zaposlene.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se sodba sodišča prve stopnje v točkah I/1, I/4, II, III in IV izreka delno spremeni tako, da se v celoti na novo glasi: "I/1. Ugotovi se, da je priloga št. 5 "Metoda za mesečno nagrajevanje iz naslova delitve napitnine" Kolektivne pogodbe o plačah in drugih prejemkih delavcev A. d. d. z dne 30. 12. 2019 v neskladju z Zakonom o igrah na srečo in v neskladju s Kolektivno pogodbo dejavnosti gostinstva in turizma Slovenije.

Zavrne se tožbeni zahtevek za razveljavitev priloge št. 5 "Metoda za mesečno nagrajevanje iz naslova delitve napitnine" Kolektivne pogodbe o plačah in drugih prejemkih delavcev A. d. d. z dne 30. 12. 2019. I/3. Zavrne se tožbeni zahtevek, ki se glasi: "Ugotovi se, da je priloga št. 4 "Metodologija za določanje FUD" Kolektivne pogodbe o plačah in drugih prejemkih delavcev A. d. d. z dne 30. 12. 2019 v neskladju z Zakonom o delovnih razmerjih in se razveljavi." I/4. Odločba sodišča glede prvega odstavka I/1. točke izreka se v roku 15 dni po pravnomočnosti objavi na vseh oglasnih deskah nasprotnih udeležencev in na intranetu na ravni celotne družbe prvega nasprotnega udeleženca.

Zavrne se tožbeni zahtevek, da objava odločbe sodišča glede prvega odstavka I/1. točke izreka traja pet let in tri mesece, ter da se objavi na vseh oglasnih deskah nasprotnih udeležencev in na intranetu na ravni celotne družbe prvega nasprotnega udeleženca za pet let in tri mesece odločba sodišča glede drugega odstavka I/1. točke izreka in glede I/3. točke izreka.

II. Vsaka stranka krije sama svoje stroške postopka."

II. V ostalem se pritožba zavrne in se v nespremenjenem delu potrdi sodba sodišča prve stopnje.

III. Vsaka stranka krije sama svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišči prve in druge stopnje sta v zadevi enkrat že odločali (sklepa X Pd 33/2021 z dne 16. 12. 2021 in X Pdp 104/2022 z dne 17. 3. 2022). O zavrženju predloga v točkah I/2, I/5, I/6 in I/7 izreka je že pravnomočno odločeno. Glede zavrženja predloga v točkah I/1, I/3 in I/4 izreka je Vrhovno sodišče RS ugodilo predlogu za dopustitev revizije, nato pa s sklepom VIII Ips 34/2022 z dne 31. 1. 2023 reviziji ugodilo, odločitvi nižjih sodišč v navedenem obsegu vključno s stroškovno odločitvijo (točke II, III in IV izreka) razveljavilo in vrnilo zadevo v novo sojenje sodišču prve stopnje. V nasprotju z nižjima sodiščema je ugotovilo, da skupina delavcev glede predloga v točkah I/1, I/3 in I/4 upravičeno uveljavlja skupinski interes.

2. Sodišče prve stopnje je v ponovljenem sojenju zavrnilo tožbeni zahtevek, s katerim so predlagatelji uveljavljali: ugotovitev, da je priloga št. 5 "Metoda za mesečno nagrajevanje iz naslova delitve napitnine" Kolektivne pogodbe o plačah in drugih prejemkih delavcev A. d. d. z dne 30. 12. 2019 v neskladju z Zakonom o igrah na srečo in v neskladju s Kolektivno pogodbo dejavnosti gostinstva in turizma Slovenije, ter se razveljavi (točka I/1 izreka); ugotovitev, da je priloga št. 4 "Metodologija za določanje FUD" citirane Kolektivne pogodbe z dne 30. 12. 2019 v neskladju z Zakonom o delovnih razmerjih in se razveljavi (točka I/3 izreka); da se sodba po pravnomočnosti za pet let in tri mesece objavi na oglasnih deskah nasprotnih udeležencev in na intranetu na ravni celotne družbe prvega nasprotnega udeleženca (točka I/4 izreka). Predlagateljem je naložilo, da nasprotnim udeležencem nerazdelno plačajo stroške postopka, in sicer prvemu 4.804,00 EUR, drugemu 3.888,13 EUR in tretjemu 3.116,86 EUR (točke II do IV izreka).

3. Zoper prvostopenjsko sodbo se zaradi vseh pritožbenih razlogov pritožujejo predlagatelji. Vztrajajo, da se na podlagi Priloge št. 5 napitnina zbira in deli napačno. Ta akt nezakonito oži upravičence do napitnine glede na to, na katero delovno mesto so uvrščeni in na kateri destinaciji delajo. Razen vodilnih delavcev in članov uprave, ZIS in KPGIT ne izključujeta nobenega zaposlenega iz participacije pri delitvi napitnine. 73. člen KPGIT izrecno določa delitev napitnine med vse zaposlene in osnovna merila za delitev. Ker je napitnina del prihodkov celotne družbe, ne drži, da ZIS in KPGIT ne določata nivoja, na katerem naj se zbira in deli. Prvi nasprotni udeleženec (v nadaljevanju: B.) nezakonitost akta upravičuje z ločenostjo koncesij po destinacijah, a obenem sam priznava, da na destinaciji C. tega ne upošteva (na tej destinaciji je več koncesij, napitnino pa se deli enotno). Zakoniti zastopnik prvega B. je izpovedal, da se je pred letom 2010 napitnina zbirala samo pri igralnih mizah, v višini 20 % pa se je razdelila med vse zaposlene. Namen zakonodajalca glede novele ZIS-C je bil ta, da so delavci, ki delajo na igralnih avtomatih, igralnih mizah, blagajnah in recepcijah, izenačeni (v skrinjicah na igralni mizi se namreč pobere več napitnine) in da se nato deli napitnina med vse zaposlene (vsak je pomemben za delovanje družbe, napitnina pa se normalno zbira le tam, kjer se dejansko opravlja temeljna dejavnost). Takšno je tudi mnenje tretjega B. Glede Priloge št. 4 pritožba navaja, da so določena delovna mesta (blagajnik, glavni blagajnik idr.) samovoljno in diskriminatorno izvzeta iz delovne uspešnosti delavca oziroma skupine (Pud), čeprav so tudi učinki teh delovnih mest merljivi in vnaprej določeni. Za ta delovna mesta faktor (Fud), ki je podlaga za izplačilo Pud, neutemeljeno ni določen. Priloga št. 3 določa kriterije za določanje Foe za vsa delovna mesta, v Katalogu delovnih mest pa je za vsako delovno mesto določen vpliv na rezultate poslovanja (t.i. ponder), zato bi glede na dodeljen ponder vsa delovna mesta morala biti udeležena tudi pri Pud. Če že ne vsi, bi do Pud oziroma določitve faktorja Fud morali biti udeleženi vsaj vsi delavci v igralništvu (kjer imajo stik z gosti tako igralne mize, igralni avtomati, blagajna, gostinstvo in je njihovo delo merljivo). Priglašajo stroške pritožbe.

4. Prvi in drugi nasprotni udeleženec v odgovorih na pritožbo obrazloženo prerekata njene navedbe in predlagata, naj jo pritožbeno sodišče kot neutemeljeno zavrne. Priglašata stroške odgovorov.

5. Pritožba je delno utemeljena.

6. Pritožbeno sodišče je izpodbijano sodbo preizkusilo v mejah razlogov, navedenih v pritožbi, pri tem pa v skladu z drugim odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP; Ur. l. RS, št. 26/1999 in nadaljnji) po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka, navedene v citirani določbi, in na pravilno uporabo materialnega prava. Pri tem preizkusu je ugotovilo, da bistvene kršitve določb postopka niso podane. Razen v delu, ki se nanaša na presojo Priloge št. 5 h Podjetniški kolektivni pogodbi z dne 30. 12. 2019 (v nadaljevanju: PKP), pritožbeno sodišče soglaša s prvostopenjskimi dejanskimi in pravnimi razlogi in jih po nepotrebnem ne ponavlja. K odločilnim pritožbenim navedbam podaja naslednjo obrazložitev (prvi odstavek 360. člena ZPP).

Priloga št. 5

7. V skladu z 10. in 14. členom PKP plačo delavca sestavlja tudi del plače iz napitnine, način njene delitve in upravičenci pa so opredeljeni v Prilogi št. 5 h PKP. Iz te priloge med drugim izhaja, da se napitnina zbira ločeno, in sicer na oddelkih igralnih miz, igralnih avtomatov, blagajniškega poslovanja (ločeno na oddelku blagajniškega poslovanja in privilege točki) ter igralniške recepcije, in na nivoju destinacije (C., D., E., F.). Med upravičence se deli sorazmerno z višino zbrane napitnine v okviru oddelka na nivoju destinacije, kjer je bila pridobljena. Priloga taksativno opredeljuje delovna mesta znotraj navedenih oddelkov, ki so upravičena do napitnine. Kot je ugotovilo sodišče prve stopnje, so do nje upravičeni delavci na tistih delovnih mestih, za katera so podpisniki PKP ocenili, da imajo neposreden stik z izvajanjem iger na srečo in torej ustvarjajo napitnino1. 8. Predlagatelji uveljavljajo, da je opisani način zbiranja in delitve napitnine v Prilogi št. 5 v neskladju z 91. členom Zakona o igrah na srečo (ZIS; Ur. l. RS, št. 27/1995 in nadaljnji) in 73. členom Kolektivne pogodbe dejavnosti gostinstva in turizma Slovenije (KPGIT; Ur. l. RS, št. 56/2018 in nadaljnji). Zatrjujejo, da se mora upoštevaje ti določbi napitnina, ki je bila na vseh destinacijah zbrana na oddelkih igralnih miz, igralnih avtomatov, blagajniškega poslovanja in igralniške recepcije, dejansko zbrati na nivoju celotne družbe (prvega B.) in razdeliti med vse zaposlene (z izjemo članov uprave in vodilnih delavcev), in sicer vsakemu zaposlenemu sorazmerno glede na kriterije iz KPGIT. Prvostopenjsko sodišče predlagateljem ni pritrdilo in uveljavljanega neskladja ni ugotovilo. Po oceni pritožbenega sodišča je ta prvostopenjska presoja materialnopravno napačna.

9. V skladu z 91. členom ZIS lahko ne glede na določbo 88. člena tega zakona igralci dajejo napitnino, ki se daje v posebne skrinjice pri igralnih mizah, igralnih avtomatih, blagajnah in recepcijah (prvi odstavek). Ta napitnina je sestavni del prihodkov koncesionarja in se v celoti nameni za plače zaposlenih za delovno uspešnost (drugi odstavek). Pri delitvi prihodka iz napitnin iz prejšnjega odstavka so izvzeti člani uprave in drugi vodilni delavci koncesionarja (tretji odstavek). Napitnina se med zaposlene razdeli sorazmerno z višino napitnine, ki jo ustvarijo na posameznih delovnih mestih v igralnici, določenih v prvem odstavku tega člena; podrobnejši način delitve napitnin se določi s panožno kolektivno pogodbo (četrti odstavek). Na podlagi 73. člena KPGIT je napitnina, ki jo dajejo igralci in se zbira skladno z ZIS, sestavni del prihodkov koncesionarja in je v celoti namenjena za plače zaposlenih v družbi, za njihovo delovno uspešnost (prvi odstavek). Napitnine se sorazmerno razdeli med vse zaposlene glede na udeležbo posameznika v delovnem procesu gospodarske družbe (drugi odstavek). Sorazmerno razdelitev napitnin po posameznih delovnih mestih se določi na ravni gospodarske družbe s podjetniško kolektivno pogodbo ali drugim splošnim aktom (tretji odstavek). Osnove, za katere gospodarska družba določa merila in s tem udeležbo posameznika v delovnem procesu gospodarske družbe, so zlasti: zahtevnost dela izražena v osnovni plači; efektivni čas opravljen v času pridobljene napitnine; delovne izkušnje pridobljene pri delu v gospodarski družbi - pri koncesionarju (četrti odstavek).

10. S sklicevanjem na 88. člen ZIS, ki določa, da delavci ne smejo od igralcev sprejemati napitnin zase ali za koga drugega (lahko pa igralci dajejo napitnine v za to predvidene skrinjice), prvostopenjsko sodišče zmotno utemeljuje zaključek, da se posledično napitnina razdeli zgolj med delovna mesta, za katera je zakonodajalec v prvem odstavku 91. člena ZIS predvidel možnost dajanja napitnin v skrinjice, oziroma da 91. člen ZIS zožuje krog upravičencev do napitnine na delavce, ki opravljajo delo na delovnih mestih na igralnih mizah, igralnih avtomatih, blagajnah in recepcijah. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da prvi odstavek 91. člena ZIS ureja le način, na katerega igralci lahko dajejo napitnino, ne določa pa načina njene delitve in upravičencev do napitnine. Slednje vprašanje 91. člen ZIS ureja v tretjem odstavku, v katerem iz delitve napitnin izvzame le člane uprave in vodilne delavce koncesionarja, kar po nasprotnem razlogovanju pomeni, da so vsi ostali zaposleni do napitnine upravičeni. Delitev napitnine zgolj med delovna mesta na oddelkih igralnih miz, igralnih avtomatov, blagajniškega poslovanja in igralniške recepcije (ki jo Priloga št. 5 celo nadalje omeji zgolj na nekatera od delovnih mest v teh oddelkih), pa ni v nasprotju le z 91. členom ZIS, temveč tudi z drugim odstavkom 73. člena KPGIT, ki izrecno predpisuje, da se napitnina razdeli med vse zaposlene. Prvostopenjska ugotovitev, da KPGIT bolj določno oziroma podrobno kroga upravičencev do napitnine ni opredelila, je zato napačna.

11. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je Predlog ZIS, EPA 196, druga in tretja obravnava (Poročevalec DZ RS, št. 5 z dne 3. 2. 1994 in št. 1 z dne 4. 1. 1995) sicer vseboval predlog, naj bodo pri delitvi napitnine izključeni poleg članov uprave in vodilnih delavcev tudi tisti, ki nimajo neposrednega stika z izvajanjem igre. Takšne ureditve glede delavcev, ki nimajo neposrednega stika z izvajanjem igre, zakonodajalec nato ni sprejel niti v prvotnem besedilu ZIS (Ur. l. RS, št. 27/1995 z dne 19. 5. 1995) niti v nadaljnjih novelah zakona.

12. Delitev napitnine le med delovna mesta, našteta v Prilogi št. 5, prvi in drugi B. neuspešno utemeljujeta s sklicevanjem na četrti odstavek 91. člena ZIS. Ta določba se vsebinsko ne nanaša na določitev upravičencev do napitnine, temveč je njeno bistvo uzakonitev načela sorazmerne delitve napitnine zaposlenim, in sicer v razmerju z višino napitnine, ustvarjene skladno s prvim odstavkom tega člena (torej zbrane v skrinjicah pri igralnih mizah, igralnih avtomatih, blagajni in recepciji). To načelo je ponovljeno v drugem odstavku 73. člena KPGIT, ki predpisuje sorazmerno razdelitev napitnine med vse zaposlene.

13. Prvostopenjsko sodišče je obrazložilo, da ZIS in KPGIT ne določata nivoja, na katerem naj se zbira in deli napitnina pri koncesionarju, zaradi česar ureditev v Prilogi št. 5, po kateri se napitnina zbira in deli ločeno po oddelkih posamezne destinacije, ni v nasprotju z ZIS in KPGIT. Pritožba tudi temu stališču utemeljeno nasprotuje. S takšnim ločenim zbiranjem in delitvijo napitnine se zaobide že obrazložena zahteva za delitev napitnine med vse zaposlene pri prvem B. Poleg tega je iz določb 73. člena KPGIT o tem, da je napitnina namenjena za plače zaposlenih v družbi in da se med njih deli glede na udeležbo posameznika v delovnem procesu gospodarske družbe razvidno, da se določbi nanašata na nivo (celotne) gospodarske družbe, in ne zgolj na posamezne ti. destinacije prvega B. oziroma oddelke destinacij (in znotraj teh le na posamezna delovna mesta).

14. Sodišče prve stopnje je napačno pritrdilo prvemu in drugemu B., ki sta pravno skladnost Priloge št. 5 utemeljevala s sklicevanjem, da je podlaga za zbiranje napitnine koncesija, da ima vsaka destinacija svojo koncesijo za prirejanje iger na srečo (prvi B. poudarja, da je sicer on nosilec vseh koncesij) in da se ločeno po koncesijah plačuje davke in koncesijsko dajatev. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da glede razmerja med koncesijo in napitninami ZIS določa le, da se v osnovo za obračun koncesijske dajatve napitnina ne všteva (tretji odstavek 98. člena ZIS). Ne vsebuje pa omejitve, da se mora v primeru kot je obravnavani, ko ima koncesionar več destinacij s pripadajočimi koncesijami, napitnina deliti na ravni destinacije.

15. Glede napotila iz četrtega odstavka 91. člena ZIS, ki podrobnejši način delitve napitnin prepušča panožni kolektivni pogodbi, je sodišče prve stopnje obrazložilo, da KPGIT tega vprašanja ni uredila na poseben način oziroma drugače, kot velja za delovno uspešnost po drugem odstavku 126. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1; Ur. l. RS, št. 21/2013 in nadaljnji). To stališče ni pravilno, saj v zvezi z zakonsko zahtevano sorazmerno razdelitvijo napitnin KPGIT v 73. členu predpisuje osnove, za katere gospodarska družba določa merila in s tem udeležbo posameznika v delovnem procesu gospodarske družbe. Podrobnejšo sorazmerno razdelitev napitnin po posameznih delovnih mestih res prepušča gospodarski družbi, vendar ob upoštevanju predpisanih osnov (zlasti zahtevnosti dela izražene v osnovni plači, efektivnega časa opravljenega v času pridobljene napitnine, delovnih izkušenj pridobljenih pri delu v gospodarski družbi - pri koncesionarju).

16. Sodišče prve stopnje se je v utemeljitev razlogov svoje odločitve sklicevalo na judikat Pdp 475/2020. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da osrednji predmet spora v citirani zadevi ni bilo vprašanje, ali se mora napitnina deliti med vse zaposlene, ampak ali se res upravičeno deli med vsa tista delovna mesta, ki jih je delodajalec (ki ni isti kot v obravnavanem sporu) določil v Sporazumu o delitvi napitnine. Tudi sicer je pritožbeno sodišče v judikatu Pdp 456/2019 o 91. členu ZIS in 73. členu KPGIT sprejelo stališča, primerljiva tem, ki so zavzeta v obravnavanem kolektivnem delovnem sporu.

17. Glede na vse obrazloženo je pritožbeno sodišče na podlagi 5. alineje 358. člena ZPP delno ugodilo pritožbi in točki I/1 ter I/4 izreka izpodbijane s0dbe delno spremenilo tako, da je ugodilo tožbenemu zahtevku za ugotovitev, da je Priloga št. 5 v neskladju z ZIS in KPGIT (1. točka prvega odstavka 53. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih - ZDSS-1; Ur. l. RS, št. 2/2004 in nadaljnji) in da je treba sodno odločitev o tem objaviti na vseh oglasnih deskah nasprotnih udeležencev ter na intranetu na ravni celotne družbe prvega B. (peti odstavek 53. člena ZDSS-1). Predlagatelji so sicer zahtevali, naj objava sodne odločitve traja pet let in tri mesece, vendar pravna podlaga za to ne obstaja, zato pritožbeno sodišče ni poseglo v prvostopenjsko zavrnilno odločitev glede tega dela tožbenega zahtevka. Prav tako ni poseglo v prvostopenjsko zavrnilno odločitev glede tožbenega zahtevka za razveljavitev Priloge št. 5, saj je že v sklepu X Pdp 104/2022 obrazložilo, da je po 2. točki prvega odstavka 53. člena ZDSS-1 mogoče delno ali v celoti razveljaviti (oziroma odpraviti) le splošni akt delodajalca ali posamični pravni akt, kar pa Priloga št. 5 ni, saj gre za akt kolektivne narave. V navedenem nespremenjenem delu je pritožbo zavrnilo in prvostopenjsko sodbo potrdilo (353. člen ZPP).

Priloga št. 4

18. V skladu z 10. in 13. členom PKP je del plače delovna uspešnost delavca oziroma skupine (Pud), plača pa se poveča ali zmanjša glede na uspešnost pri delu (Pud) tam, kjer so učinki delovne skupine ali posameznega delavca vnaprej določeni in merljivi. Povečanje ali zmanjšanje plače se izračuna s pomočjo faktorja (Fud), ki izraža doseženo uspešnost posameznika ali skupine glede na vnaprej določene normative, ki jih določa uprava za daljše obdobje in jih spreminja, če se spreminjajo pogoji za poslovanje (npr. sprememba tržnih pogojev, ukrepih države idr.). Normativi za izračun faktorja Fud so določeni v Prilogi št. 4 h PKP.

19. Pritožba očita, da je sodišče prve stopnje napačno ugotovilo, da se Pud ugotavlja individualno ali skupinsko zgolj tam, kjer so učinki delovne skupine ali posameznega delavca vnaprej določeni in merljivi, saj v tem delu dejanskega stanja ni ugotavljalo. Očitek ni utemeljen. V pritožbi izpostavljena prvostopenjska ugotovitev namreč ustreza opredelitvi pravice do Pud, kakor so jo v PKP dogovorili sklenitelji tega akta.

20. Neskladnost Priloge št. 4 z ZDR-1 predlagatelji utemeljujejo z zatrjevanjem, da bi do Pud morali biti upravičeni vsi zaposleni, ker naj bi bilo učinke delavca ali skupine mogoče meriti na vseh delovnih mestih. Pritožbeno sodišče soglaša s prvostopenjsko presojo, da zatrjevano neskladje ni podano. Pravilno je namreč stališče, da je odločitev o tem, katera skupina delavcev oziroma kateri posamezniki imajo vnaprej določene ter merljive učinke v smislu Pud in zato zanje Priloga št. 4 določa normative za izračun faktorja Fud, pridržana izključno oceni odločevalca (v tem primeru skleniteljev PKP in Priloge št. 4). Takšen način določitve delovne uspešnosti v ničemer ne nasprotuje 126. členu ZDR-1, ki v drugem odstavku določa le, da je sestavni del plače del plače za delovno uspešnost. Poleg tega je prvostopenjsko sodišče pravilno ugotovilo, da v vsakem primeru vsi delavci prvega B. lahko dosežejo stimulativni del plače, saj vsi participirajo pri ti. delovni uspešnosti iz naslova Poe, ki se ugotavlja skupinsko (vezana je na prispevek organizacijske enote k poslovanju družbe). Priloga št. 4 ne nasprotuje niti 127. členu ZDR-1, ki v drugem odstavku le našteva kriterije za določanje delovne uspešnosti (gospodarnost, kvaliteta, obseg opravljanja dela).

21. Pritožba se sklicuje na Prilogo št. 3 h PKP, ki opredeljuje Kriterije za določanje ponderjev Foe za vsa delovna mesta in na Katalog delovnih mest, ki v zvezi s tem za vsako delovno mesto določa vpliv na rezultate poslovanja (ponder). Primeroma izpostavlja delovno mesto glavni blagajnik, ki ima za kriterij A določeno stopnjo vpliva b, kar pomeni velik vpliv na rezultate poslovanja in takojšen vpliv na realizacijo OE; po pritožbenem zatrjevanju gre za taisto realizacijo, na katero pa pri določanju faktorja Fud to delovno mesto nima vpliva, saj zanj v Prilogi št. 4 Fud ni določen. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da Poe in Pud po svojem namenu predstavljata dve različni delovni uspešnosti (prva se navezuje na organizacijsko enoto, druga pa na delavca oziroma skupino) in sta tudi urejeni v kolektivnih aktih drugače. S sklicevanjem na ureditev Poe (in ponderje v Katalogu delovnih mest) zato ni mogoče utemeljevati obstoja pogojev za to, da bi moral biti Pud dodeljen vsem delovnim mestom. Posledično je neutemeljena tudi pritožbena primerjava vpliva delovnih mest glavnega blagajnika in vodje blagajniškega poslovanja (ki mu Pud pripada) na poslovanje.

22. Glede na vse obrazloženo se pritožba neutemeljeno zavzema, da je Priloga št. 4 diskriminatorna, ker ne določa faktorja Fud za vsa delovna mesta, prav tako pa predlagatelji ne morejo uspeti z ostalimi pritožbenimi navedbami, s katerimi neutemeljeno izpodbijajo prvostopenjsko presojo Priloge št. 4 (navedbe o pomenu realizacije marketinga, gostinstva, igralništva za delitev Pud; zatrjevanje, da bi moral Pud pripadati vsaj vsem delavcem v igralništvu, vključno z marketinški delavci, ki privabljajo goste; nasprotovanje izpovedbi H. H., da blagajniki nimajo vpliva na realizacijo idr.).

23. Pritožbeno sodišče je na podlagi 353. člena ZPP zavrnilo pritožbo glede odločitve v točki I/3 in v točki I/4 izreka v delu, v katerem se nanaša na sodno odločitev o Prilogi št. 4, ter v tem delu izpodbijano sodbo potrdilo.

Stroški

24. Zaradi delno spremenjene odločitve o glavni stvari, je pritožbeno sodišče moralo poseči tudi v prvostopenjsko odločitev o stroških postopka. Potem, ko so predlagatelji uspeli s predlogom za dopustitev revizije, so v okviru meritornega odločanja uspeli s tožbenim zahtevkom, ki se nanaša na Prilogo št. 5. Niso uspeli glede Priloge št. 4 in v delu, ki se nanaša na pravnomočno zavržen predlog, s katerim so izpodbijali Prilogo št. 5 z dne 8. 11. 2016 ter uveljavljali, naj se nasprotnim udeležencem naloži sprejem novega akta, ki bo nadomestil citirano prilogo, Prilogo št. 4 z dne 30. 12. 2019 ter Prilogo št. 5 z dne 30. 12. 2019. Upoštevaje navedeno je pritožbeno sodišče ocenilo, da so izpolnjeni pogoji za uporabo drugega odstavka 154. člena ZPP, na podlagi katerega v primeru, če stranka deloma zmaga v pravdi, lahko sodišče glede na doseženi uspeh odloči, da krije vsaka stranka svoje stroške. Prvostopenjsko sodbo je zato v II., III. in IV. točki izreka spremenilo tako, da predlagatelji in nasprotni udeleženci krijejo sami vsak svoje stroške postopka.

25. Ker so predlagatelji s pritožbo uspeli le glede dela prvostopenjske odločitve, ki se nanaša na Prilogo št. 5, ne pa tudi glede Priloge št. 4, je pritožbeno sodišče odločilo, da vsaka stranka krije sama svoje stroške pritožbenega postopka (drugi odstavek 154. člena ZPP ter drugi in tretji odstavek 165. člena ZPP).

1 Oddelek igralnih miz: vodja iger na IM, pomočnik vodje iger na IM, gostitelj na IM, kontrolor na IM, krupje, organizator iger poker, organizator iger s kartami, gostitelj. Oddelek igralnih avtomatov: vodja, vodja iger na IA, pomočnik vodje iger na IA, gostitelj na IA, kontrolor na IA, gostitelj. Oddelek blagajniškega poslovanja: vodja blagajniškega poslovanja, glavni blagajnik, blagajnik v igralnici, manipulant žetonov in gotovine, v privilege točki pa prodajnik v centru. Oddelek igralniške recepcije: biljeter.