Jedro

Predlog za dopustitev revizije se zavrne.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1. Tožnica s tožbo od sodišča zahteva, naj razsodi, da ji je toženec za premoženjsko in nepremoženjsko škodo, ki jo je utrpela v škodnem dogodku na njegovem domu dne 5. 2. 2017, dolžan plačati 30.000,00 EUR odškodnine z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 9. 11. 2019 dalje do plačila.

2. Sodišče prve stopnje je tožničin tožbeni zahtevek zavrnilo.

3. Sodišče druge stopnje je pritožbo tožnice zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

4. Tožnica predlaga, naj Vrhovno sodišče revizijo dopusti glede vprašanj: - Ali je v obravnavanem primeru sodišče prve stopnje kršilo načelo neposrednosti (4. člen ZPP) in posledično tudi načelo kontradiktornosti, ker se je v obrazložitvi sodbe oprlo na listine iz kazenskega spisa in svojo odločitev, med drugim, oprlo tudi na zapisnike zaslišanj obdolženca, oškodovanke in prič iz kazenskega postopka? - Ali je v obravnavanem primeru sodišče prve stopnje kršilo načelo proste presoje dokazov (8. člen ZPP, idr.), ker se je v obrazložitvi sodbe oprlo na listine iz kazenskega spisa? - Ali sta sodišči prve in druge stopnje v obravnavanem primeru nepravilno uporabili določbo 14. člena ZPP in svojo odločitev oprli na zavrnilno kazensko sodbo? - Ali sta sodišči v obravnavanem primeru kršili načelo neposrednosti in kontradiktornosti, ustaljeno stališče sodne prakse in 219.a člen ZPP, ker sta izvedensko mnenje iz kazenskega postopka, kljub nasprotovanju tožeče stranke, obravnavali kot dokaz (8. člen ZPP) in ne le kot del trditvene podlage tožene stranke? - Ali je postopanje sodišča prve stopnje, ki ni ugodilo predlogu tožeče stranke in ni iz spisa izločilo izvedenskega mnenja sodnega izvedenca medicinske stroke, pridobljenega v kazenskem postopku, in zapisnika o zaslišanju izvedenca, skladno z načelom nepristranskosti, načelom kontradiktornosti in pravico do poštenega sojenja in 8., 212., 213. ter 219.a členom ZPP? - Ali sta v obravnavanem primem sodišči kršili načelo kontradiktornosti in posegli v pravico tožeče stranke do izjave in storili kršitev po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, ker sta sodbi oprli na izvedensko mnenje, pridobljeno v kazenskem postopku, čeprav tožeča stranka ni soglašala z uporabo izvedenskega mnenja in je zahtevala njegovo izločitev in niso bili podani pogoji iz 219.a člena ZPP? - Ali sta v obravnavanem primem sodišči storili bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, ker nista ustrezno presojali pritožbenih navedb (nista naredili presoje glede na vse konkretne okoliščine primera) v zvezi s tem, da sodišče svoje odločitve ne bi smelo opreti na izvedensko mnenje, ki je bilo pridobljeno v kazenskem postopku? - Ali sta v obravnavanem primeru sodišči prve in druge stopnje kršili določbo 285. člena ZPP (materialno procesno vodstvo) glede uporabe pravil o dokaznem bremenu in teži dokaznega bremena glede predpostavke o protipravnosti in vzročni zvezi med protipravnostjo tožene stranke in poškodbo tožeče stranke, kot to določajo 8., 212., 213., 214. in 215. člen ZPP? - Ali sta v obravnavanem primeru sodišči prve in druge stopnje pravilno, skladno z določbami 8., 212., 213., 214. in 215. člena ZPP, uporabili pravilo o dokaznem bremenu in teži dokaznega bremena glede predpostavke o protipravnosti in vzročne zveze med protipravnostjo tožene stranke in poškodbo tožeče stranke? - Ali je sodišče prve stopnje (in posledično tudi sodišče druge stopnje, ki je potrdilo sodbo sodišča prve stopnje) ravnalo nepravilno, ker ni uporabilo merila mejnega praga zadostne verjetnosti?

5. Predlog ni utemeljen.

6. Vrhovno sodišče zaradi svoje precedenčne vloge na podlagi prvega odstavka 367.a člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) dopusti revizijo le, če je od odločitve Vrhovnega sodišča mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, ki je pomembno za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse. Sodišče dopusti revizijo zlasti v naslednjih primerih: če gre za pravno vprašanje, glede katerega odločitev sodišča druge stopnje odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča, če gre za pravno vprašanje, glede katerega sodne prakse Vrhovnega sodišča ni, še zlasti, če sodna praksa višjih sodišč ni enotna, ali če gre za pravno vprašanje, glede katerega sodna praksa Vrhovnega sodišča ni enotna.

7. Vrhovno sodišče je ocenilo, da tožnica ni izkazala izpolnjevanja zahtev iz navedene določbe, zato je predlog za dopustitev revizije zavrnilo (drugi odstavek 367.c člena ZPP).

8. Odločalo je v senatu, navedenem v uvodu odločbe. Odločitev je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).