Jedro

Protipravnost ravnanja ni pogoj za utemeljenost tožbenega zahtevka iz naslova neupravičene obogatitve, saj ne gre za odškodninski zahtevek, kot očitno zmotno šteje pritožba, ko navaja, da se je sodišče prve stopnje postavilo na stališče objektivne odgovornosti, čeprav tožencu in njegovemu očetu protipravno ravnanje ni dokazano.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Pravdni stranki nosita vsaka svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo razsodilo, da sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 12993/2013 z dne 12. 3. 2013 ostane v veljavi v tistem delu, v katerem je bilo dolžniku (sedaj toženi stranki) naloženo plačati upniku (sedaj tožeči stranki) 5.748,32 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 4. 7. 2010 dalje do plačila ter 71,00 EUR izvršilnih stroškov z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 24. 3. 2013 dalje do plačila. Odločilo je tudi, da mora toženec povrniti tožeči stranki 322,00 EUR pravdnih stroškov v roku 15 dni od prejema sodbe, od takrat dalje pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi

2. Proti sodbi se toženec po pooblaščencu pravočasno pritožuje. Povzema odločitev sodišča v izreku sodbe sodišča prve stopnje in navaja, da se s takšno odločitvijo ne strinja ter vlaga pritožbo iz pritožbenih razlogov zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava. Povzema, da sodišče prve stopnje ugotavlja, da toženec in njegov oče zanikata kakršenkoli poseg v elektro omarici, da pa sodišče ne dvomi, da je takšen poseg vsekakor bil izvršen, seveda pa je nemogoče točno ugotovitvi, kdaj je bilo to narejeno ter kdo je to konkretno izvršil, se pravi ponovno priklopil sicer 9. 2. 1995 odjavljeno in odklopljeno merilno mesto mimo merilnih naprav. Kljub temu pa je sodišče v celoti ugodilo tožbenemu zahtevku, sklicujoč se na 190. člen Obligacijskega zakonika in 57. ter 58. člen Splošnih pogojev za dobavo in odjem električne energije iz distribucijskega omrežja električne energije. Sodišče prve stopnje meni, da sta toženec kot odjemalec električne energije in njegov oče K. P. kot solastnik solidarno in neomejeno odgovorna tožeči stranki zaradi neupravičene obogatitve. S tem se je po navedbi pritožbe sodišče prve stopnje postavilo na stališče objektivne odgovornosti, čeprav tožencu in njegovemu očetu protipravno ravnanje ni dokazano. Objektivna odgovornost odgovorne osebe je izjema, ki je možna samo v primeru, če zakon tako določba. V obravnavanem primeru pa je očitno, da 57. in 58. člen Splošnih pogojev tožeče stranke ni v skladu z obstoječo zakonodajo. Zato sodišče svoje odločitve ne bi smelo opreti na navedene Splošne pogoje, ki so v neskladju z zakonom. Tožbeni zahtevek bi moral biti v celoti zavrnjen. Toženec pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbeni zahtevek tožeče stranke zavrne in naloži tožeči stranki povrnitev pravdnih stroškov oziroma podrejeno, da sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovni postopek. Priglaša tudi stroške pritožbenega postopka.

3. V odgovoru na pritožbo se tožeča stranka zavzema za zavrnitev pritožbe kot neutemeljene ter zahteva tudi povrnitev priglašenih stroškov v zvezi z odgovorom na pritožbo.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče v skladu s prvim in drugim odstavkom 350. člena ZPP preizkusi sodbo sodišča prve stopnje v tistem delu, v katerem se v pritožbeno izpodbija in v mejah razlogov, ki so v pritožbi navedeni, pri tem pa pazi po uradni dolžnosti na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., deloma 11 ter iz 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava.

6. Sodišče prve stopnje je ob trditveni podlagi pravdnih strank in po izvedenem dokaznem postopku razsodilo, da ostane sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani, izdan na podlagi verodostojne listine, v naložitvenem delu, kjer je toženi stranki naloženo plačati tožeči stranki 5.748,32 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 4. 7. 2010 dalje do plačila ter izvršilne stroške v višini 71,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 24. 3. 2013 dalje, v celoti v veljavi, zaradi uspeha v pravdi pa mora toženec tožeči stranki povrniti tudi njene odmerjene potrebne pravdne stroške.

7. Dejansko podlago zahtevka tožeče stranke predstavlja neupravičeni odjem električne energije. Da je v konkretnem primeru prišlo do neupravičenega odjema električne energije, pritožbeno ni sporno. Pritožba zgolj povzema in ne prereka zaključka sodišča prve stopnje, da kljub zanikanju toženca in kot priče zaslišanega njegovega očeta, sodišče prve stopnje ne dvomi, da je bil takšen poseg, torej ponoven priklop sicer 9. 2. 1995 odjavljenega in odklopljenega merilnega mesta mimo merilnih naprav, izvršen. Pritožbeno tudi ni izpodbijan zaključek sodišča prve stopnje, da je toženec imetnik električnega priključka in skupaj z očetom solastnik nepremičnine in skupaj z njim tudi odjemalec električne energije.

8. Kot ugotavlja tudi pritožba, je sodišče prve stopnje materialno pravno utemeljenost zahtevka oprlo na 190. člen Obligacijskega zakonika (OZ), torej na pravilo o neupravičeni pridobitvi, ki v prvem odstavku določa, da kdor je bil brez pravnega temelja obogaten na škodo drugega, je prejeto dolžan vrniti, če je to mogoče, sicer pa nadomestiti vrednost dosežene koristi. Predpostavke za utemeljenost zahtevka iz navedene materialnopravne podlage so: obogatitev na eni in prikrajšanje (na škodo drugega) na drugi strani, vzročna zveza med njima in odsotnost pravnega temelja oziroma pravne podlage za prehod premoženja. Sodišče prve stopnje je ob trditveni podlagi strank in ob izvedenih dokazih, ob dokazni oceni izvedenih dokazov, prepričljivo ugotovilo in obrazložilo vsa potrebna pravno odločilna dejstva za utemeljenost takšnega zahtevka, tudi kar zadeva njegovo višino, ki jih pritožba vsebinsko niti ne izpodbija.

9. Protipravnost ravnanja ni pogoj za utemeljenost tožbenega zahtevka, ki temelji na navedeni materialnopravni podlagi, saj ne gre za odškodninski zahtevek, kot očitno zmotno šteje pritožba, ko navaja, da se je sodišče prve stopnje postavilo na stališče objektivne odgovornosti, čeprav tožencu in njegovemu očetu protipravno ravnanje ni dokazano. V konkretnem primeru torej ne gre za odškodninski zahtevek tožeče stranke proti toženi stranki, ampak pravni temelj predstavlja pravilo o neupravičeni pridobitvi.

Sodišče prve stopnje se je utemeljeno oprlo tudi na določbe Splošnih pogojev za dobavo in odjem električne energije iz distribucijskega omrežja električne energije (Ur. list RS, št. 126/2007 s spremembami), in sicer na določbi 57. in 58. člena le-teh, ki ju je tudi pravilno povzelo in upoštevalo. V čem naj bi bili Splošni pogoji, konkretno navedeni dve določbi, ki ju je sodišče prve stopnje uporabilo, v neskladju z zakonodajo in konkretno s katerim zakonom, pritožba ne pojasni. Zato tudi take posplošene pritožbene navedbe pritožbeno sodišče niti ne more preizkusiti.

Pritožbeni očitek o zmotni uporabi materialnega prava tako ni utemeljen.

Sodišče prve stopnje je ob ugotovljenem dejanskem stanju in ugotovljenih pravno odločilnih dejstvih pravilno uporabilo materialno pravo, določbo 190. člena OZ, kot tudi zgoraj navedene Splošne pogoje.

10. Ob obrazloženem se tako pritožba pokaže za neutemeljeno. Pritožbeno sodišče ob pritožbenem preizkusu tudi ni zasledilo postopkovnih kršitev, na katere mora paziti uradoma. Zato je ob obrazloženem pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (člen 353 ZPP).

11. Ker tožena stranka s pritožbo ni bila uspešna, bo morala svoje pritožbene stroške nositi sama (prvi odstavek 154. člena v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP). Odgovor na pritožbo ni v ničemer doprinesel k vsebinski odločitvi o pritožbi tožene stranke, zato tudi priglašenih stroškov v zvezi z odgovorom na pritožbo tožeče stranke ni naložiti v breme toženi stranki in jih bo tožeča stranka zato morala nositi sama.