Jedro

Vprašanje, ki ga zastavlja tožnica v predlogu, je zelo nejasno, je v nasprotju z obrazložitvijo in ne dosega pravnega standarda natančne in konkretne navedbe spornega pravnega vprašanja in pravnega pravila, ki naj bi bilo prekršeno. V vprašanju se tožnica sklicuje na neizvedbo določenih dokazov, ki sploh niso bili predmet obravnavanja v postopku odločanja sodišč druge in prve stopnje o njenem predlogu za obnovo postopka. Zato je vrhovno sodišče predlog zavrglo.

Izrek

Predlog se zavrže.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je predlog tožeče stranke z dne 1. 3. 2021 za obnovo postopka zavrglo, njen predlog za razveljavitev klavzule pravnomočnosti in izvršljivosti pa zavrnilo (I. točka izreka). Odločilo je, da tožnica sama nosi svoje stroške postopka (II. točka izreka).

2. Zoper navedeni sklep se je pritožila tožnica. Sodišče druge stopnje je njeno pritožbo zavrnilo, potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje in odločilo, da tožnica sama krije svoje stroške pritožbe.

3. Tožnica vlaga predlog za dopustitev revizije v katerem zastavlja sledeče vprašanje: - ali je neizvedba pravočasno predlaganih dokazov in pravočasno grajanih procesnih kršitev zaradi neizvedbe vseh predlaganih dokazov, zlasti nezaslišanja A. A. in neimenovanje izvedenca finančne stroke (grajano na zadnjem naroku dne 12. 2. 2020) razpravljajočega sodišča kot opustitvenega ravnanja, kršitev pravice tožeče stranke do izjave (8. točka prvega odstavka 339. člena ZPP in po 22. člena Ustave RS) in pravice do pravnega sredstva – obnove postopka v zvezi s kasnejšim pridobljenim dokazom, nanašajoč se na isto dejansko in pravno podlago v drugem postopku in kršitev pravice do enakosti.

4. Predlog ni popoln.

5. Sodišče po prvem odstavku 367.a člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 in nadaljnji; ZPP) dopusti revizijo, če je od odločitve vrhovnega sodišča mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, ki je pomembno za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse. Sodišče dopusti revizijo zlasti v naslednjih primerih: če gre za pravno vprašanje, glede katerega odločitev sodišča druge stopnje odstopa od sodne prakse vrhovnega sodišča; če gre za pravno vprašanje, glede katerega sodne prakse vrhovnega sodišča ni, še zlasti, če je praksa višjih sodišč neenotna; če gre za pravno vprašanje, glede katerega sodna praksa vrhovnega sodišča ni enotna.

6. Stranka mora v predlogu za dopustitev revizije natančno in konkretno navesti sporno pravno vprašanje in pravno pravilo, ki naj bi bilo prekršeno, okoliščine, ki kažejo na njegovo pomembnost, ter na kratko obrazložiti, zakaj je sodišče druge stopnje to vprašanje rešilo nezakonito; zatrjevane kršitve postopka mora opisati natančno in konkretno, ne enak način pa mora izkazati tudi obstoj sodne prakse vrhovnega sodišča, od katere naj bi odločitve odstopala, oziroma neenotnost sodne prakse (četrti odstavek 367.b člena ZPP). Če se predlagatelj revizije sklicuje na sodno prakso vrhovnega sodišča ali sodišč druge stopnje, mora navesti opravilne številke zadev, kopije sodnih odločb, na katere se sklicuje, pa mora predložiti, če niso javno objavljene (peti odstavek 367.b člena ZPP). Predlog za dopustitev revizije se zavrže, če stranka ne ravna po četrtem odstavku 367.b člena ZPP ali v skladu s petim odstavkom citiranega člena ne navede opravilnih številk zadev sodb, na katere se sklicuje (šesti odstavek 367.b člena ZPP).

7. Tožnica predlog za dopustitev revizije vlaga z obrazložitvijo, da sodne prakse vrhovnega sodišča glede pravnega vprašanja, ki ga izpostavlja v predlogu, ni (pri čemer glede navedenega ne zatrjuje niti neenotne sodne prakse višjih sodišč). Vrhovno sodišče ugotavlja, da je vprašanje, ki ga zastavlja tožnica v predlogu, zelo nejasno, je v nasprotju z njegovo obrazložitvijo in ne dosega pravnega standarda natančne in konkretne navedbe spornega pravnega vprašanja in pravnega pravila, ki naj bi bilo prekršeno (ki se za sporno pravno vprašanje in pravno pravilo zahteva na podlagi četrtega odstavka 367.b člena ZPP). V vprašanju se tožnica sklicuje na neizvedbo določenih dokazov, ki sploh niso bili predmet obravnavanja v postopku odločanja sodišč druge in prve stopnje o njenem predlogu za obnovo postopka. Ti dokazi so bili predlagani v postopku presoje zakonitosti redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, vendar pa jih sodišče ni izvedlo (to svojo odločitev je tudi obrazložilo). Vprašanje, kot je oblikovano v predlogu, se torej niti ne nanaša na vsebino izpodbijanega sklepa.

8. Glede na to vrhovno sodišče ugotavlja, da tožničin predlog za dopustitev revizije ni oblikovan v skladu z četrtim odstavkom 367.b člena ZPP, zato ga je na podlagi šestega odstavka 367.b člena ZPP zavrglo.

9. Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, ki je razviden iz uvoda tega sklepa. Odločitev je sprejelo soglasno.