Jedro

V zvezi s pravnim vprašanjem pravne narave roka za vložitev izbrisne tožbe sodna praksa Vrhovnega sodišča obstoji (npr. II Ips 323/2007 z dne 26. 8. 2010).

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1. Prvotnemu tožniku je bila z Odločbo št. 2/8-464-13/70 Oddelka za družbene službe in splošne zadeve Skupščine občine Ljubljana-Šiška z dne 1. 9. 1970 razlaščena hiša, ki stoji na parcelni številki 206/2 v vložku 1188 k.o. ... Odločba je dokončna in pravnomočna. Med pravdnima strankama je bila primarno sporna vknjižba lastnine razlastitvenega upravičenca-tožene stranke v zemljiško knjigo Okrajnega sodišča v Ljubljani pod Dn št. 8818 (ker upravičenec ni predložil odločbe o odškodnini in potrdila banke, da je izpolnil svojo obveznost do prvotnega tožnika). Posledično je tožnik uveljavljal tudi neveljavnost vseh nadaljnjih vknjižb. 2. Sodišče prve stopnje je tožbo v delu zavrglo (izbrisna tožba ni bila vložena v prekluzivnem roku), v preostalem delu pa je tožbeni zahtevek zavrnilo.

3. Sodišče druge stopnje je pritožbi tožeče in tožene stranke zavrnilo in potrdilo sodbo in sklep sodišča prve stopnje.

4. Tožeča stranka vlaga predlog za dopustitev revizije zoper sodbo in sklep sodišča druge stopnje in zatrjuje zmotno uporabo materialnega prava (69. člen Zakona o zemljiški knjigi – ZZK); navaja, da sodna praksa glede vprašanja ali je rok iz omenjenega člena prekluzivni ali zastaralni, ne obstoji oziroma je neenotna. Sodišče druge stopnje tudi ni zavzelo stališča glede interpretacije prvega odstavka 67. člena Zakona o razlastitvi (ter prvega odstavka 54. člena) oziroma je v zvezi z vprašanjem povezanosti izplačila odškodnine in razlaščeno nepremičnino zavzelo zmotno materialnopravno stališče. Stališče pritožbenega sodišče, da bi morala tožeča stranka glede 3. in 4. točke tožbenega zahtevka uveljavljati tožbeni zahtevek zoper etažne lastnike, je prav tako materialnopravno zmotno in v zvezi z njim ne obstoji sodna praksa Vrhovnega sodišča. 5. Predlog ni utemeljen.

6. Sodišče dopusti revizijo, če je od Vrhovnega sodišča mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, ki je pomembno za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali razvoj prava preko sodne prakse (367.a člena ZPP).

7. Predlagateljica v zvezi z izpostavljenimi pravnimi vprašanji ni izkazala, da je sodna praksa neenotna, saj v skladu s četrtim odstavkom 367.b člena ZPP ni navedla judikatov Vrhovnega sodišča, ki bi to izkazovali.

8. V zvezi s pravnim vprašanjem pravne narave roka za vložitev izbrisne tožbe sodna praksa Vrhovnega sodišča obstoji (npr. II Ips 323/2007 z dne 26. 8. 2010). Prav tako obrazložitev pritožbenega sodišča pod točko 8 demantira predlagateljičine navedbe, da pritožbeno sodišče ni zavzelo stališča do relevantnih določb Zakona o razlastitvi.

9. Glede na zgoraj navedeno ter upoštevaje dejansko ugotovitev, da so bili etažni lastniki dobroverni, pa sta sodišči druge in prve stopnje pravilno zavrnili tudi tožbeni zahtevek v točki 3. in 4. 10. Vsled zgoraj navedenega je Vrhovno sodišče ugotovilo, da niso podani pogoji iz 367. a člena ZPP in je predlog zavrnilo.