Jedro

Višina odmerjene odškodnine temelji na ugotovitvah v pravnomočni sodbi, povzetih po izvedenskem mnenju, izpovedbi tožnice ter medicinski dokumentaciji, pri čemer je sodišče glede na 179. člen OZ upoštevalo in pravno pravilno ovrednotilo tudi vse tiste okoliščine primera, ki jih revident ponovno poudarja.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Tožnica se je 2.5.2004 telesno poškodovala v prometni nesreči, ki jo je zakrivil zavarovanec tožene stranke. Utrpela je zlom pogačice desnega kolena, zlom narta desne noge in udarnino prsnega koša, zaradi česar ji je bila s pravnomočno sodbo prisojena odškodnina za nepremoženjsko škodo v višini 30.214,22 EUR (8.345,85 EUR za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem, 4.590,21 za strah in 14.605,24 EUR za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti in 2.672,92 EUR za duševne bolečine zaradi skaženosti), v presežku pa je bil tožničin zahtevek za plačilo odškodnine pravnomočno zavrnjen. Pritožbeno sodišče je pritožbo tožene stranke zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

Navedbe revidenta 2. Revizijo je tožena stranka vložila glede višine prisojene odškodnine za nepremoženjsko škodo zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Za sleherno od ugotovljenih oblik nepremoženjske škode bi morala biti tožnici po njenem mnenju priznana odškodnina v višini valorizirane izplačane akontacije, ki bi v celoti ustrezala teži poškodbe in ugotovljenim posledicam. Toženka v reviziji ponovno niza ločeno po posamičnih oblikah nepremoženjske škode vse tiste okoliščine, ki po njenem mnenju upravičujejo nižji znesek prisojene odškodnine in ki jih sodišče druge stopnje ni v zadostni meri upoštevalo. Meni, da strah pred morebitno izgubo plodu ne predstavlja pravno priznane škode. Predlaga spremembo sodbe sodišč druge in prve stopnje v smeri zavrnitve tožbenega zahtevka podrejeno pa spremembo v smeri prisoje nižje odškodnine ter povrnitve nastalih pravdnih in revizijskih stroškov.

3. Sodišče je revizijo vročilo nasprotni stranki, ki nanjo ni odgovorila in Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije.

4. Revizija ni utemeljena.

5. Uveljavljani revizijski razlog zmotne uporabe materialnega prava v zvezi z odločitvijo o obsegu tožnici pripadajočih denarnih odškodnin za posamične izmed oblik nepremoženjske škode revident utemeljuje s ponovnim poudarjanjem okoliščin, ki naj bi po njegovem mnenju tožnico upravičevale do nižje odškodnine od prisojene. Tak način uveljavljanja revizijskega razloga zmotne uporabe materialnega prava je neutemeljen čim se izkaže, da so bila vsa tista revizijsko nanizana in pravno relevantna dejstva, obstoj katerih je v sodbah sodišč prve in druge stopnje neizpodbojno ugotovljen (tretji odstavek 370. člena ZPP), tudi po oceni revizijskega sodišča ustrezno in pravno pravilno upoštevana že v pravnomočni sodbi. Načelo individualizacije višine odškodnin mora biti vselej upoštevano tudi tako, da odmera odškodnin ni le odraz oškodovančevega individualnega vrednotenja konkretnih posledic, katerih subjektivno doživljanje je z vidika slehernega oškodovanca že po naravi stvari zanj vselej poudarjeno neugodno. Pomembno je, da ima omenjeno načelo korektiv v načelu objektivne pogojenosti višine odškodnine, ki terja vrednotenje ugotovljenih škodnih posledic za vsakič konkretno obravnavanega oškodovanca tudi v primerjavi s škodnimi posledicami številnih drugih oškodovancev v različnih primerih iz sodne prakse, saj je to pogoj za enotno obravnavanje škod različnega obsega in določanja odškodnin zanje v ustreznih razmerjih. Da je bilo to načelo ob odmeri odškodnine tožnici pravilno upoštevano, pokaže njena primerjava s prisojenimi odškodninami v tožničinemu podobnih primerih. Rezultat te primerjave namreč potrjuje primerno umeščenost tožnici pravnomočno prisojene odškodnine v okvir ostalih prisojenih odškodnin za tako škodo.

6. S pravnomočno sodbo je bilo namreč ugotovljeno, da je tožnica v škodnem dogodku utrpela zlom pogačice desnega kolena, zlom narta desne noge in udarnino prsnega koša. Višina odmerjene odškodnine temelji na ugotovitvah v pravnomočni sodbi, povzetih po izvedenskem mnenju dr. B. V., izpovedbi tožnice ter medicinski dokumentaciji, pri čemer je sodišče glede na 179. člen Obligacijskega zakonika upoštevalo in pravno pravilno ovrednotilo tako bolečinsko obdobje, prestane neugodnosti v času zdravljenja, trajanje in intenziteto prestanega strahu, odražanje posledic škodnega dogodka v tožničinem vsakodnevnem življenju v smislu zmanjšanja življenjske aktivnosti, kot vsa ostala dejstva, ki jih revident ponovno poudarja. Prav tako sta sodišči pri obliki nepremoženjske škode iz naslova utrpljenega strahu pravilno upoštevali strah tožnice pred izgubo plodu.

7. Ker niso podani ne razlogi, zaradi katerih je bila vložena revizija, niti razlogi, na katere pazi revizijsko sodišče po uradni dolžnosti, je bilo treba revizijo tožene stranke na podlagi določbe 378. člena ZPP kot neutemeljeno zavrnit.