Jedro

Izrek v sodbi, s katerim je ugotovljena lastninska pravica tožnika na določenem delu parcele, vpisane v zemljiški knjigi z določeno številko, v katerem pa je ta del parcele označen s številko, ki je še ni v zemljiški knjigi, pač pa je ta del s to številko označen v katastrski mapi geodetske uprave, ki naj bi služila za odmero te nove parcele, je dovolj določen.

Izrek

Pritožba tožene stranke se zavrne kot neutemeljena in potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje ugotovilo, da sta tožnika solastnika vsak do 1/2 parc. št. 6412/8 k.o. ..., kot to izhaja iz mapne kopije, izdelane po sodnem izvedencu Geodetski upravi ... in je na list. št. 114 spisa ter sestavni del sodbe in v naravi predstavlja parcela del terase zemljišča ter je del obstoječe parc. št. 6412/2 k.o. ... ter je tožena stranka dolžna dopustiti odmero parcele št. 6412/8 k.o. ... po geodetski upravi in nato pri novo nastali parceli po predhodnem vpisu v zemljiško knjigo dovoliti vpis lastninske pravice na ime tožnikov vsakega do 1/2, sicer dopustnost odmere vpisa na novo nastalih parcel v zemljiško knjigo tega sodišča in vpis lastninske pravice nadomešča ta sodba s svojo pravnomočnostjo. Glede pravdnih stroškov je odločilo, da jih je tožena stranka dolžna tožnikoma povrniti v znesku 36.550,00 SIT v 15 dneh, vsakemu 1/2 z zakonitimi zamudnimi obrestmi od izdaje odločbe do plačila.

Zoper to sodbo se pritožuje tožena stranka po svojem pooblaščencu iz vseh pritožbenih razlogov po 1. odstavku 353. člena ZPP in predlaga, naj pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo spremeni, tako da tožbeni zahtevek stroškovno zavrne, podrejeno pa, da jo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje pred spremenjenim senatom. V pritožbi navaja, da je tožena stranka zahtevala izločitev sodnice ..., vendar pa glede tega ni prejela nobene odločitve sodišča. Glede same vsebine zadeve pa navaja, da je predlagala dokaz z zaslišanjem priče ... glede dejanske posesti spornega zemljišča, vendar pa sodišče prve stopnje temu predlogu ni ugodilo. Obravnave je razpisovalo tudi na tak način, da se toženka, ki živi v ... obravnav ni mogla udeleževati. Sicer pa je sama odločba skregana z logiko. Po stališču sodišča naj bi parcela, ki jo je pridobila toženka z darilno pogodbo, pomenila ozek trikotnik, ki je povsem neprimeren za namene, za katere je tožena stranka parcelo pridobila, torej za gradnjo hiše. V nadaljnjem v pritožbi polemizira z dokazno oceno sodišča in analizira pomanjkljivosti v izpovedih posameznih prič.

Pritožba tožene stranke ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje glede bistvenih okolnosti spora dejansko stanje pravilno in popolno ugotovilo in nanj tudi pravilno uporabilo materialno pravo, pri tem pa ni zagrešilo niti v pritožbi zatrjevanih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, niti drugih takih kršitev, ki bi jih pritožbeno sodišče upoštevalo po uradni dolžnosti. O zahtevi tožene stranke za izločitev sodnice ... je bilo odločeno s sklepom z dne 16.12.1992, ki je bil tudi vročen pooblaščencu tožene stranke dne 28.12.1992, tako da nasprotne navedbe tožene stranke v pritožbi ne držijo. Kar se tiče razpisovanja obravnav, ki se jih toženka ni mogla udeleževati, ker stanuje v ..., pritožbeno sodišče le pripominja, da so bila vsa vabila za te obravnave pravočasno, to je vsaj 8 dni pred začetkom obravnav, vročena pooblaščencu tožene stranke, tako da tudi tovrstne kršitve postopka, ki jo tožena stranka uveljavlja v pritožbi, ni.

Sicer pa je sodišče prve stopnje po vsebini svojo odločitev tako v dejanskem kot pravnem pogledu obširno obrazložilo ter logično in prepričljivo analiziralo izpovedi zaslišanih prič, tako da navedbe tožene stranke o tem, da na podlagi izvedenih dokazov sodišče prve stopnje ne bi smelo priti do takih zaključkov, kot jih je v izpodbijani sodbi napravilo, ne drži. V pritožbi sami tožena stranka le pavšalno polemizira z izpovedmi posameznih prič in v svojem predlogu, katere priče naj sodišče prve stopnje še zasliši, ne pove konkretno, o kakšnih dejstvih naj bi jih zaslišalo in kaj bi te priče lahko pomembnega za odločitev v zadevi povedale. Tako ostaja povsem sprejemljiv zaključek sodišča prve stopnje, da je tožeča stranka v naravi od bivše lastnice sporne parcele ... pridobila sporno parcelo v obsegu kot je naveden v izreku izpodbijane sodbe. Pravna prednica tožeče stranke ... pa je predmetno parcelo v takem obsegu podedovala po svojem očetu ..., ki je umrl leta 1981. Ali parcela št. 6412/2 v obsegu, kot ga je pridobila toženka sama ustreza namenom, za katere je to parcelo toženka pridobila, pa seveda za pravdo ne more biti pomembno. Izpodbijana sodba v izreku sicer govori o parc. št. 6412/8 k.o. ..., vendar je iz izreka jasno razvidno, da gre pri tem za del parcele 6412/2 k.o. ... in je oznaka parc. št. 6412/8 kot je navedena v mapni kopiji Geodetske uprave ... na list. št. 114 pomembna le za identifikacijske namene spornega dela parcele št. 6412/2 k.o. ...

Tako je izpodbijana sodba v dejanskem in pravnem pogledu povsem sprejemljiva, zaradi česar je pritožbeno sodišče pritožbo tožene stranke zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.