Jedro

Sodišče stranko o preklicu obvesti, če pa naroka ne prekliče, velja, da narok bo opravljen. O tem stranke, ki za preklic prosi, ni dolžno obveščati.

Za preložitev (ali preklic) naroka zaradi zdravstvenih razlogov morata biti kumulativno izpolnjena dva pogoja in sicer: 1. da je bolezen ali poškodba nenadna in nepredvidljiva in je zato stranki onemogočen prihod na sodišče ali sodelovanje na naroku in 2. da stranka predloži zdravniško opravičilo, izdano na obrazcu v skladu z zakonom, ki ureja zdravstveno varstvo.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Okrožno sodišče v Ljubljani je z izpodbijanim sklepom (zaradi domneve umika tožbe) ustavilo pravdni postopek in tožeči stranki naložilo, da toženi povrne njene pravdne stroške v višini 3.182,76 EUR s pripadki.

2. Zoper takšno odločitev vlaga pritožbo tožeča stranka in uveljavlja pritožbeni razlog bistvene kršitve določb Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Predlaga, da pritožbeno sodišče vloženi pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi ter stroške postopka naloži v plačilo toženi stranki. V bistvenem navaja, da je 11.1.2011 sodišču poslala predlog za preklic naroka zaradi bolezni stranke oziroma zasedenosti pravne zastopnice. Navedla je, da bo medicinska dokumentacija dostavljena naknadno, predlogu pa je priložila tudi vabilo na Okrajno sodišče v Celju za dne 13.1.2011 ob 13.15. S tem je tožeča stranka izkazala upravičene razloge za izostanek in bi zato sodišče pri odločanju moralo upoštevati tudi 6. odst. 282. čl. ZPP, ki določa, da se določbe prejšnjih odstavkov uporabijo, če je bila stranka pravilno vabljena in ni izkazal upravičenih razlogov za izostanek. Sodišče prve stopnje bi jo poleg tega moralo, če ni nameravalo ugoditi predlogu za preklic naroka, skladno s sodno prakso o tem tudi obvestiti. Priče vabila na zaslišanje niso prejele in zato niso imele možnosti pojasniti dejanskega stanja.

3. Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

4. Pritožba ni utemeljena

5. Da sodišče lahko ustavi postopek zaradi domneve umika tožbe po 4. odst. 282. člena ZPP v zvezi z 6. odst. istega člena, mora biti izpolnjenih več pogojev in sicer: - da ne gre za prvi narok, ampak za katerega od kasnejših narokov; - da je bila tožeča stranka pravilno vabljena; - da je z naroka izostala in za svoj izostanek ni izkazala upravičenih razlogov oziroma ni splošno znanih okoliščin, iz katerih izhaja, da ni mogla priti na narok; - da sodišče ne izda sodbe na podlagi stanja spisa (1); - da tožena stranka ne nasprotuje domnevi umika tožbe.

6. Ugotovitvam sodišča prve stopnje, da so bili izpolnjeni pogoji, ki so navedeni v 1., 2. in 5. alineji prejšnje točke, pritožnica ne oporeka, meni pa, da niso izpolnjeni ostali pogoji, saj trdi, da je izkazala upravičene razloge za svoj izostanek, da bi jo sodišče o tem, da naroka ne bo preklicalo, moralo obvestiti in (kot je mogoče razumeti pritožbo v tem delu) da bi bilo dejansko stanje zadosti pojasnjeno, če bi sodišče priče na narok vabilo, pa jih ni.

7. O tem, ali gre za upravičene razloge za izostanek pritožnice, je sodišče prve stopnje odločalo že, ko je prejelo njen predlog za preklic naroka in je, kot izhaja iz uradnega zaznamka in tudi kasnejše ugotovitve na obravnavi, odločilo, da predlogu ne ugodi. Očitek, da je sodišče prve stopnje odločalo o ustavitvi postopka ne da bi uporabilo tudi 6. odst. 282. člena, so zato neutemeljeni.

8. Odločitev sodišča, da naroka ne prekliče, ker tožeča stranka za to (in posledično za svoj izostanek z naroka) ni izkazala upravičenih razlogov, je tudi po mnenju pritožbenega sodišča pravilna. Razlog, da ima pooblaščenec stranke istočasno narok v drugi zadevi, sam po sebi ne pomeni upravičenega razloga za preklic oziroma preložitev naroka, saj ima slednji vedno možnost udeležbe na obravnavi po substitutu. Izjema bi lahko veljala npr. za zadevo, ki zaradi svoje obsežnosti in vrste za kaj takšnega ni primerna ali v primeru, če bi stranka zatrjevala in izkazala nujnost zastopanja po točno določeni pooblaščenki. V konkretnem primeru sama narava zadeve substituiranja ne preprečuje, da bi obstajali kakšni posebni razlogi za zastopanje po točno določeni pooblaščenki, pa pritožnica niti ni trdila.

9. Pritožnica je preklic naroka predlagala tudi zaradi bolezni, pri čemer pa je predložitev medicinske dokumentacije zgolj napovedala. Po 2. odst. 115. čl. ZPP sodišče zaradi zdravstvenih razlogov narok preloži le, če je bolezen ali poškodba stranke nenadna in nepredvidljiva ter stranki onemogoča prihod na sodišče ali sodelovanje na naroku ter stranka predloži zdravniško opravičilo, ki je izdano na obrazcu v skladu z zakonom, ki ureja zdravstveno varstvo. Za preložitev (ali preklic) naroka morata biti tako kumulativno izpolnjena dva pogoja in sicer: 1. da je bolezen ali poškodba nenadna in nepredvidljiva in je zato stranki onemogočen prihod na sodišče ali sodelovanje na naroku in 2. da stranka predloži zdravniško opravičilo, izdano na obrazcu v skladu z zakonom, ki ureja zdravstveno varstvo.

10. Pritožnica teh pogojev ni izpolnila. Iz (naknadno) predloženega zdravniškega potrdila o upravičeni zadržanosti od dela tako izhaja, da je bila pritožnica zadržana z dela v času od 11.1.2011 do 21.1.2011, vendar zgolj za krajši delovni čas in je bila torej kljub temu dolžna delati 4 ure dnevno. Navedeno pa seveda ne dokazuje, da ji je bil zaradi nenadne in nepredvidljive bolezni onemogočen prihod na sodišče ali sodelovanje na naroku, ki je bil razpisan 13.1.2011. Mogoč je celo nasproten zaključek: če je bila pritožnica sposobna delati štiri ure dnevno, je bila sposobna tudi priti na narok. Predloženo potrdilo pa tudi sicer ne nadomešča zdravniškega opravičila, ki mora biti izdano na obrazcu v skladu z zakonom, ki ureja zdravstveno varstvo.

11. Sodišče stranko o preklicu obvesti, če pa naroka ne prekliče velja, da narok bo opravljen. O tem stranke, ki za preklic prosi, ni dolžno obveščati. Takšna je, na kar opozarja tudi sodišče prve stopnje v razlogih izpodbijanega sklepa, ustaljena sodna praksa (2). Da temu ni tako, oziroma, da je sodna praksa drugačna, pritožnica navede zgolj pavšalno in ne navede primera (oziroma primerov), ko je sodišče postopalo drugače. 12. Neutemeljen je končno tudi očitek, ki se nanaša na zaključek sodišča, da izdaja sodbe na podlagi stanja spisa ni bila mogoča. V prvi vrsti je za takšno odločitev manjkal predlog tožene stranke, ki je na narok pristopila, saj je ta, upoštevajoč 5. odst. 282. člena ZPP, eden od predpogojev, da sodišče odloči na podlagi stanja spisa. Sodišče prve stopnje pa je tudi sicer pravilno ocenilo, da dejansko stanje za izdajo takšne sodbe ni bilo dovolj pojasnjeno. Do naroka s katerega je pritožnica izostala, so bili namreč izvedeni le listinski dokazi, ni pa bilo izvedeno zaslišanje prič, niti tistih, za katere je sodišče z dokaznim sklepom že odločilo, da jih bo zaslišalo. Da bi sodišče prve stopnje priči, ki sta bili vabljeni in sta pristopili, zaslišalo na naroku, s katerega je pritožnica izostala (tako je pritožbene očitke mogoče razumeti) in s tem dodatno pojasnilo dejansko stanje, pa seveda ni mogoče, saj je zaradi izostanka pritožnice prišlo do umika tožbe in s tem do ustavitve postopka. Podlaga za izvajanje dokaznega postopka je s tem odpadla.

13. Glede na to, da pritožbeni razlogi niso utemeljeni, pritožbeno sodišče pa tudi ni ugotovilo kršitev na katere v obsegu 2. odst. 350. čl. ZPP pazi po uradni dolžnosti, je na podlagi 2. točke 365. čl. ZPP pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep.

(1) Sodba na podlagi stanja spisa se v primeru, da na narok pride le ena stranka, izda, če je sodišče že opravilo narok na katerem so se izvajali dokazi, da je dejansko stanje dovolj pojasnjeno in stranka, ki na narok pristopi, to predlaga (primerjaj 5. odst. 282. člena ZPP).

(2) Poleg odločb, ki jih je citiralo že sodišče prve stopnje, takšno prakso potrjujeta tudi odločbi VSL I Cp 2653/2010 in II Cp 4767/2010.