Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Revizija se dopusti glede materialnopravne uporabe določbe tretjega odstavka 542. člena ZKP v povezavi s 1. točko prvega odstavka 538. člena ZKP.
Revizija se dopusti glede materialnopravne uporabe določbe tretjega odstavka 542. člena ZKP v povezavi s 1. točko prvega odstavka 538. člena ZKP.
Plačilni nalog z dne 11. 5. 2011 se razveljavi.
1. Tožnik je s tožbo zahteval plačilo odškodnine zaradi neutemeljenega pripora v znesku 24.000 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 16. 3. 2009 dalje.
2. Sodišče prve stopnje je z vmesno sodbo odločilo, da je zahtevek po temelju v celoti utemeljen.
3. Sodišče druge stopnje je pritožbi toženke ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje spremenilo, tako da je zavrnilo tožbeni zahtevek in odločilo o stroških postopka. Spremenjeno odločitev je oprlo na določbo tretjega odstavka 542. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP). Pritrdilo je ugovoru toženke, da je bil za tožnika ugoden izid postopka pogojen z okoliščino iz 1. točke prvega odstavka 538. člena ZKP, to je oškodovančevim umikom predloga za pregon.
4. Zoper navedeno odločitev je tožnik vložil predlog za dopustitev revizije zaradi nepravilne uporabe 1. točke prvega odstavka 538. člena ZKP. Meni, da že njena jezikovna razlaga privede do zaključka, da se le-ta nanaša na primer, ko je izrečena zavrnilna sodba in ne oprostilna sodba, kot je bilo v obravnavani zadevi. Uporabiti jo je mogoče, ko je izveden nov postopek, ki pa ga v obravnavanem primeru ni bilo, saj je višje sodišče sámo spremenilo obsodilno sodbo v oprostilno. Po navedeni določbi je pomembna tudi okoliščina o obstoju sporazuma med obdolžencem in oškodovancem glede odstopa od pregona, česar sodišče druge stopnje ni ugotavljalo. Predlagatelj nadalje meni, da se določba nanaša le na odstop od pregona za kaznivo dejanje, ki je bilo dejansko zaobseženo v obtožbi (tj. kaznivo dejanje nasilništva), ne pa za drugo kaznivo dejanje (tj. kaznivo dejanje grdega ravnanja ali ogrožanja varnosti). V tem kontekstu zato zastavlja vprašanji: ali se izjema od pravice do povrnitve škode, določena v 1. točki prvega odstavka 538. člena ZKP v zvezi s tretjim odstavkom 542. člena ZKP, nanaša na primer, ko sodišče druge stopnje obsodilno sodbo sodišča prve stopnje spremeni v oprostilno; ter ali se navedena izjema nanaša na primer, ko je oškodovanec umaknil predlog za kazenski pregon za kaznivo dejanje, ki ni bilo predmet obtožbe, je pa obseženo v kaznivem dejanju, glede katerega je bil tožniku odrejen pripor. Pomembnost obeh vprašanj utemeljuje z neobstojem sodne prakse Vrhovnega sodišča. K točki I. izreka
5. Predlog je utemeljen.
6. V obravnavani zadevi so podani pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367. a člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/1999 s spremembami; v nadaljevanju ZPP), in sicer glede vprašanja, opredeljenega v izreku tega sklepa. Vrhovno sodišče je zato v tem obsegu revizijo dopustilo (tretji odstavek 367. c člena ZPP).
K točki II. izreka
7. Vrhovno sodišče je 11. 5. 2011 predlagatelju izdalo plačilni nalog za plačilo sodne takse za predlog za dopustitev revizije v znesku 205,00 EUR.
8. Ker je bilo naknadno ugotovljeno, da je bil predlagatelj s sklepom P 2153/2009-III z dne 10. 9. 2009 oproščen plačila sodne takse, je sodišče plačilni nalog razveljavilo.