Jedro

Predlog za dopustitev revizije je posebna vrsta sodnega predlagalnega akta, ki zaradi svoje narave (to pa je zagotovitev enotne sodne prakse oziroma razvoj prava preko sodne prakse) od strank zahteva pravno skrbno in natančno ter konkretno utemeljitev. Osrednji del predloga za dopustitev revizije je obveznost predlagatelja, da v njem natančno in konkretno navede sporno pravno vprašanje (četrti odstavek 367b. člena ZPP). V tem delu so zakonske zahteve do strank celo bistveno strožje kot v primeru revizije same.

Izrek

Predlog se zavrže.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je odločilo, da je tožena stranka dolžna tožeči stranki plačati 4.900,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Ugotovilo je, da je zoper toženca tekel izvršilni postopek In 233/2010. Pravdni stranki sta 25. 8. 2011 sklenili izvensodno poravnavo, s katero je bilo dogovorjeno, da tožnik dolguje toženki 8.900,00 EUR. Toženec se je zavezal plačati 4.000,00 EUR v roku treh dni od sklenitve izvensodne poravnave, 4.900,00 EUR pa najkasneje do 1. 4. 2012. V tem obdobju je bil sklep o izvršbi razveljavljen. Toženec drugega obroka ni plačal. Izvensodna poravnava ni bila sklenjena pod razveznim pogojem, ki bi bil vezan na tožnikov uspeh v izvršilnem postopku. Pravno podlago dolga predstavlja zamudna sodba P 199/1999 z dne 28. 2. 2001 in ne sklep o izvršbi. Sklep o izvršbi je bil razveljavljen, predlog za izvršbo pa zavržen iz razloga že pravnomočno razsojene stvari. O isti terjatvi je na podlagi zamudne sodbe že tekel izvršilni postopek In 6/1999 in In 72/2002, ki je bil pravnomočno zaključen 17. 10. 2005, in sicer zato, ker dolžnik kot s. p. ni več obstajal in je sodišče postopek ustavilo.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbo zavrnilo ter potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Zaključilo je, da je stališče pritožbe, da razveljavljeni sklep o izvršbi In 233/2010 pomeni, da je pravna podlaga za toženčev dolg odpadla, napačno. Pravno podlago za tožničino terjatev predstavlja sklenjena izvensodna poravnava, ki ni bila razveljavljena ali kako drugače odpravljena. Uspeh izvršilnega postopka na veljavnost izvensodne poravnave nima vpliva, saj ta ne vsebuje nikakršnega določila o obstoju tožničine terjatve v odvisnosti od teka izvršilnega postopka.

3. Zoper odločitev sodišča druge stopnje je tožena stranka vložila predlog za dopustitev revizije iz razloga zmotne uporabe materialnega prava. V njem navaja, da pravnomočno potrjena odločitev, da se sklep o izvršbi In 233/2010 razveljavi ter predlog za izvršbo zavrže, pomeni da njegova obveznost ni obstajala. Ker ni mogel predvideti, na kakšen način se bo izvršilni postopek končal, mu ni preostalo drugega, kot da je, da se je izognil sili in nepopravljivim posledicam, ki bi iz prisilnega izvršilnega postopka nastale (prodaja njemu lastnega nepremičnega premoženja), obveznost tožnici delno poravnal in se obvezal, da bo poravnal tudi preostanek obveznosti in na ta način pri njej dosegel, da z izvršilnim postopkom (po dokončnem poplačilu njenih terjatev) ne bi nadaljevala. Z razveljavitvijo sklepa o izvršbi je odpadel pravni temelj, na osnovi katerega je tožnica od toženca prejela denarni znesek. Zaradi navedenega tožnica od toženca ni bila več upravičena ničesar terjati, torej tudi ne zneska, ki je predmet odločanja v tej zadevi. Zmotno je tudi pravno naziranje sodišča prve stopnje, da je terjatev tožnice v razmerju do toženca postala naturalna, saj je v resnici ni bilo več.

4. Predlog ni dovoljen.

5. Predlog za dopustitev revizije je posebna vrsta sodnega predlagalnega akta, ki zaradi svoje narave (to pa je zagotovitev enotne sodne prakse oziroma razvoj prava preko sodne prakse) od strank zahteva pravno skrbno in natančno ter konkretno utemeljitev. Osrednji del predloga za dopustitev revizije je obveznost predlagatelja, da v njem natančno in konkretno navede sporno pravno vprašanje (četrti odstavek 367b. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP). V tem delu so zakonske zahteve do strank celo bistveno strožje kot v primeru revizije same. Ker predlagatelj tej zahtevi ni zadostil, saj vprašanja ni zastavil, Vrhovno sodišče predloga vsebinsko ni presojalo, marveč ga je v skladu s šestim odstavkom 367b. člena ZPP zavrglo.