Jedro

Ker predloga za izvedbo dokaza s postavitvijo izvedenca grafologa ni bilo (tožnik ga ni dal, tožena stranka pa ga je umaknila), tožnik pa se obravnave iz neopravičenih razlogov ni udeležil, je sodišče prve stopnje odločilo le na podlagi predloženih listinskih dokazov.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Tožnik je s tožbo, vloženo po odvetniku, uveljavljal ugotovitev nezakonitosti izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Med postopkom je tožnik sam s pisno vlogo tožbo umaknil, zato je sodišče prve stopnje postopek s sklepom ustavilo (tretji odstavek 188. člena ZPP).

2. Sodišče druge stopnje je pritožbo tožnika zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča prve stopnje. Strinjalo se je z ugotovitvijo sodišča prve stopnje, da sta podpis tožnika na potnem listu in vlogi, s katero je tožbo umaknil, že na prvi pogled enaka. Tožnik dokaznega predloga za postavitev grafologa ni podal, zato je utemeljeno šteti, da je tožnik tožbo umaknil. 3. Zoper pravnomočni sklep sodišča druge stopnje vlaga tožnik revizijo zaradi zmotne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev določb pravdnega postopka. Navaja, da bi lahko odgovor na vprašanje ali je določen lastnoročni podpis podpisala določena oseba, podal le izvedenec grafolog. Ker sta sodišči dali dokazno oceno brez ustreznega strokovnega znanja je podana absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka. Pritožbeno sodišče je v predhodnem postopku v razveljavitvenem sklepu Pdp 1319/2007 z dne 5. 7. 2007 sprejelo drugačno dokazno oceno glede podpisa tožnika, zato v izpodbijanem sklepu obstaja očitno nasprotje med tem kar se navaja v razlogih sodbe (pravilno sklepa) in med vsebino listin v spisu, zaradi česar je podana absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka. Obe sodišči sta zmotno uporabilo materialno pravo ter kršili določbo 34. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih. Sodišče bi moralo izvesti dokaz z grafologom po uradni dolžnosti. Pri tem sta sodišči spregledali, da je ta dokaz predlagala tožena stranka, ki ga je le pogojno umaknila. Podana je tudi bistvena kršitev določb pravdnega postopka, ker sodišči nista zaslišali pravdnih strank, sodišče prve stopnje pa tudi ni obrazložilo, zakaj navedb pooblaščenca ni štelo za upravičen razlog za odsotnost tožnika.

4. Revizija ni utemeljena.

5. Revizija je izredno pravno sredstvo zoper pravnomočno sodbo, izdano na drugi stopnji (prvi odstavek 367. člena ZPP v zvezi z 19. členom Zakona o delovnih in socialnih sodiščih – ZDSS-1, Ur. l. RS, št. 2/2004). Revizijo pa je mogoče vložiti tudi zoper sklep sodišča druge stopnje, s katerim je bil postopek pravnomočno končan (prvi odstavek 384. člena ZPP).

6. Revizijsko sodišče preizkusi izpodbijani sklep samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni, pri čemer pazi po uradni dolžnosti na pravilno uporabo materialnega prava (371. člen ZPP v zvezi s četrtim odstavkom 384. člena ZPP). Sklep o ustavitvi postopka zaradi umika tožbe je postopkovna odločitev, pri kateri do zmotne uporabe materialnega prava sploh še ne pride. Pa tudi sicer tožeča stranka zmotno uveljavlja domnevno kršitev procesnih določb 34. člena ZDSS-1 kot zmotno uporabo materialnega prava.

7. Tožnik ne navede izrecno nobene bistvene kršitve določb pravdnega postopka, ki naj bi bila kršena. Take kršitve uveljavlja le na splošno.

8. Neutemeljeno je sklicevanje tožnika na sklep pritožbenega sodišča Pdp 1319/2006 z dne 5. 7. 2007. Gre za razveljavitveni sklep, s katerim je sodišče glede na do takrat predložene dokaze podvomilo v pravilnost odločitve sodišča prve stopnje in mu naložilo dopolnitev dokaznega postopka. Z izpodbijano sodbo je bilo odločeno na podlagi kasneje predloženih dokazov (predvsem potnega lista) in njihove dokazne ocene. Zato ne gre ne za spreminjanje dokazne ocene ne za neskladje med listinami in razlogi izpodbijanega sklepa, kar bi sicer lahko pomenilo bistveno kršitev določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.

9. Navedbe v zvezi z (ne)zaslišanjem tožnika in (ne)postavitvijo izvedenca pomenijo v prvi vrsti uveljavljanje nedovoljenega revizijskega razloga zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (tretji odstavek 370. člena ZPP). Neutemeljeno pa je ob tem zatrjevanje, da naj tožniku ne bi bila dana možnost obravnavanja pred sodiščem. Tožnik s tem smiselno uveljavlja bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ki pa je podana le, če sodišče kakšni stranki z nezakonitim postopanjem, zlasti z opustitvijo vročitve, ni bila dana možnost obravnavanja pred sodiščem. V obravnavani zadevi za kaj takega ne gre. Tožnik je bil na obravnavo vabljen, prisoten je bil tudi tolmač, vendar se tožnik zadnje obravnave (pa tudi prejšnje) brez opravičljivega razloga ni udeležil. Sodišče utemeljeno ni upoštevalo zgolj zatrjevanj tožnikovega pooblaščenca, da je tožnik na zdravljenju v tujini, saj za to ni predložil nobenega dokaza. Glede na potek postopka pa je imel tožnik vse možnosti ne samo, da predloži ustrezno opravičilo, ampak tudi, da se udeleži obravnave pred sodiščem. Sodišče v takem primeru upošteva tudi ravnanje tožnika, ki na zaslišanje ne pride (drugi odstavek 262. člena ZPP).

10. Sodišče izvede dokaz z izvedencem, če je za ugotovitev ali razjasnitev kakšnega dejstva potrebno strokovno znanje, s katerim sodišče ne razpolaga. Tožena stranka je na obravnavi 30. 9. 2008 res „pogojno“ umaknila predlog za postavitev izvedenca, vendar je glede na opustitev izvedbe dokaza z zaslišanjem tožnika umik predloga dejansko nepogojen. Tožena stranka je namreč jasno navedla, da v primeru, da sodišče dokaza z zaslišanjem tožnika ne bo izvedlo, predlog za postavitev izvedenca umika.

11. Delovno sodišče na podlagi določbe prvega odstavka 34. člena ZDSS-1 lahko (ne pa mora) izvede dokaze tudi po uradni dolžnosti, če po izvedbi vseh dokazov, ki so jih predlagale stranke, ne more ugotoviti dejstev, ki so pomembna za odločitev. Ker predloga za izvedbo dokaza s postavitvijo izvedenca ni bilo (tožnik ga ni dal, tožena stranka pa ga je umaknila), tožnik pa se obravnave iz neopravičenih razlogov ni udeležil, je sodišče prve stopnje odločilo le na podlagi predloženih listinskih dokazov. Sodišče druge stopnje je tudi po presoji revizijskega sodišča tako odločitev utemeljeno potrdilo, saj je bilo že na podlagi izvedenih dokazov ugotovljeno dejstvo, ki je bilo (edino) pomembno za odločitev: da je tožnik lastnoročno, sam podpisal vlogo, s katero je tožbo umaknil. Zato izvedba drugih dokazov po uradni dolžnosti ni bila potrebna. Nenazadnje bi lahko tožnik na zadnji obravnavi, potem ko je tožena stranka zaradi opustitve dokaza z zaslišanjem tožnika kot stranke, umaknila predlog za postavitev izvedenca grafologa, izvedbo tega dokaza sam predlagal. 12. Ker je glede na ugotovljeno dejansko stanje izpodbijani sklep pravilen in revizijski razlogi niso podani, je revizijsko sodišče zavrnilo revizijo kot neutemeljeno (378. člen ZPP).