Jedro

Zakon postavlja stroge zahteve po obveznih sestavinah predloga za dopustitev revizije, katerim predlagatelj ni zadostil. Uveljavljanje revizijskih razlogov samo po sebi ni razlog za dopustitev revizije. Ravno konkretna opredelitev spornega pravnega vprašanja je namreč bistven element predloga za dopustitev revizije, česar predlagatelj ne more prepustiti Vrhovnemu sodišču.

Izrek

Predlog se zavrže.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je v delu, relevantnem za odločanje o predlogu za dopustitev revizije, razsodilo, da mora toženec tožniku plačati 10.586,29 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi (III. točka izreka odločbe). Odločilo je tudi o stroških pravdnega postopka (IV. točka izreka odločbe).

2. Sodišče druge stopnje je pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

3. Zoper sodbo sodišča druge stopnje toženec vlaga predlog za dopustitev revizije. Uveljavlja zmotno uporabo materialnega prava in bistvene kršitve določb pravdnega postopka. Sodiščema nižjih stopenj očita, da pri izvedbi naroka nista upoštevali, da je toženec srčni in onkološki bolnik, zato se ni ukvarjal z vprašanjem, na kakšnem obrazcu mora opravičiti svojo odsotnost z naroka. S tem, ko je sodišče prve stopnje opravilo narok v njegovi odsotnosti, mu je onemogočilo, da predstavi dejstva in dokaze (kršitev 8. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP). Očita tudi kršitev 214. člena ZPP. Trdi, da je bil v zvezi s spregledom pravne osebnosti zmotno uporabljen 8. člen Zakona o gospodarskih družbah, v zvezi z odškodninsko odgovornostjo poslovodstva pa sodiščema očita zmotno uporabo določb 35. do 39. členu Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju.

Odločitev o predlogu

4. Predlog ni popoln.

5. Po prvem odstavku 367.a člena ZPP sodišče dopusti revizijo, če je od odločitve vrhovnega sodišča mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, ki je pomembno za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse. V četrtem odstavku 367.b člena ZPP so določene stroge zahteve o obveznih sestavinah predloga za dopustitev revizije: stranka mora natančno in konkretno navesti sporno vprašanje in pravno pravilo, ki naj bi bilo prekršeno, okoliščine, ki kažejo na njegovo pomembnost, ter na kratko obrazložiti, zakaj je sodišče druge stopnje to vprašanje rešilo nezakonito. Natančno in konkretno mora izkazati tudi obstoj sodne prakse vrhovnega sodišča, od katere naj bi odločitev odstopala. Če se predlagatelj sklicuje na sodno prakso Vrhovnega sodišča, mora navesti opravilne številke zadev, kopije sodnih odločb sodišč druge stopnje, na katere se sklicuje, pa mora predložiti (peti odstavek 367.b člena ZPP).

6. Zakon postavlja stroge zahteve po obveznih sestavinah predloga za dopustitev revizije, katerim predlagatelj ni zadostil. Vloga predlagatelja je po vsebini v bistvu revizija, saj navaja revizijske razloge in jih utemeljuje oziroma bolj našteva kršitve. Uveljavljanje revizijskih razlogov samo po sebi ni razlog za dopustitev revizije. Ravno konkretna opredelitev spornega pravnega vprašanja je namreč bistven element predloga za dopustitev revizije, česar predlagatelj ne more prepustiti Vrhovnemu sodišču. Ob tej pomanjkljivosti pa je v predlogu izostala tudi natančna in konkretna navedba okoliščin, ki bi kazale na pomembnost spornih pravnih vprašanj za pravni red v celoti.

7. Vrhovno sodišče tako ugotavlja, da predlog toženca nima vseh sestavin iz četrtega odstavka 367.b člena ZPP, kar je na podlagi šestega odstavka 367.b člena ZPP narekovalo zavrženje predloga.

8. Vrhovno sodišče je odločalo v senatu vrhovnih sodnic in sodnika, ki so navedeni v uvodu sklepa. Odločbo je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).