Jedro

Ker se je izkazalo, da zdravniško opravičilo ni bilo upravičeno izdano, toženec za izostanek z naroka ni imel upravičenega razloga.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo naložilo tožencu, da plača tožniku 10.143,29 EUR, 36,00 EUR in 407,00 EUR, vse zneske tudi z zakonskimi zamudnimi obrestmi od posameznih dni zapadlosti do plačila, kot je to razvidno iz III. točke izreka. Odločilo je še, da je toženec dolžan povrniti tožniku pravdne stroške v znesku 1.487,45 EUR, v primeru zamude z zamudnimi obrestmi (IV. točka izreka sodbe).

2. Zoper sodbo se pritožuje toženec, ki uveljavlja vse pritožbene razloge iz 338. člena ZPP in predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo razveljavi ter vrne zadevo sodišču prve stopnje v novo sojenje. Navaja, da je sodišče prve stopnje storilo bistveno kršitev določb postopka po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, saj tožencu ni bilo omogočeno, da se izjavi o zahtevku nasprotne stranke. Poleg tega je prvostopenjsko sodišče izvedlo še glavno obravnavo tako, da tožencu ni bilo omogočeno sodelovanje na njej. Toženec je pravočasno predložil zdravniško opravičilo za svojo odsotnost z naroka. Sodišče v trenutku, ko je izvedlo narok, ni vedelo, ali je bilo zdravniško potrdilo upravičeno ali ne. Zato ne bi smelo sprejeti odločitve o pogojni izvedbi naroka. Sodišče prve stopnje je tudi nepopolno ugotovilo dejansko stanje ter zmotno uporabilo materialno pravo. Tako ni ugotovilo vseh zakonskih znakov za spregled pravne osebnosti, nepopolno pa je ugotovilo dejansko stanje tudi z vidika določb ZFPPIPP o toženčevi odškodninski odgovornosti.

3. Tožnik ni odgovoril na vročeno pritožbo.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje ni storilo očitane bistvene kršitve določb postopka po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Toženec je bil na svoje procesne pravice tekom postopka opozorjen v skladu z določili ZPP. V pozivu za odgovor na tožbo je bil toženec med drugim opozorjen, da mora v odgovoru na tožbo obrazložiti, zakaj nasprotuje tožbenemu zahtevku, da mora predložiti listine in predlagati dokaze, s katerimi se ugotavljajo dejstva, ki jih zatrjuje v odgovoru na tožbo, in da lahko opravlja procesna dejanja tudi po pooblaščencu. V vabilu na prvi narok je bil med drugim opozorjen, da mora najkasneje na prvem naroku navesti vsa dejstva, ki so potrebna za utemeljitev njegovih predlogov, ponuditi dokaze za ugotovitev njegovih navedb ter se izjaviti o navedbah in ponujenih dokazih nasprotne stranke, poleg tega pa je bil tudi opozorjen, da bo sodišče narok opravilo v njegovi odsotnosti, če se ga ne bo udeležil. Toženec je zato imel možnost, da se izjavi o tožnikovih navedbah.

6. Toženec je bil pravilno vabljen na narok 18. 4. 2018. Predhodno je bil z dopisom sodišča prve stopnje z dne 27. 9. 2017, v zvezi s prelaganjem narokov zaradi njegove bolezni, opozorjen tudi na določbe 115. člena ZPP. Pojasnjeno mu je bilo, da lahko sodišče preloži narok le, če je bolezen ali poškodba (stranke) nenadna in nepredvidljiva ter osebi onemogoča prihod na narok, oseba pa je dolžna predložiti zdravniško opravičilo na predpisanem obrazcu, pri čemer lahko sodišče zahteva presojo upravičenosti izdaje tega opravičila pri imenovanem zdravniku; če sodišče naroka ne prekliče oziroma stranka ne prejme obvestila o preklicu naroka velja, da bo narok opravljen.

7. Toženec je predložil za odsotnost s tega naroka zdravniško opravičilo, sodišče prve stopnje pa je narok opravilo v toženčevi odsotnosti in sklenilo, da bo zahtevalo presojo upravičenosti izdaje zdravniškega opravičila. Sklep sodišča na naroku, da se narok opravi "pogojno" (pod pogojem, da je bilo zdravniško opravičilo izdano neupravičeno), je dejansko brezpredmeten. Velja, da je bil narok opravljen. Ker se je izkazalo, da zdravniško opravičilo ni bilo upravičeno izdano, je to pomenilo, da toženec za izostanek z naroka ni imel upravičenega razloga. Ob tem je pravilna tudi ugotovitev prvega sodišča, da toženec ni podal niti relevantnih navedb v smislu obstoja nenadne in nepredvidljive bolezni, ki bi mu onemogočala prihod na narok oziroma sodelovanje na njem (14. točka obrazložitve izpodbijane sodbe). Sodišče prve stopnje je zato opravilo narok 18. 4. 2018 v toženčevi odsotnosti v skladu z določili ZPP.

8. Prvostopenjsko sodišče je ugotovilo vsa dejstva, ki so bila pomembna za odločitev, da je tožbeni zahtevek utemeljen. Pravilno je ugotovilo, da relevantna dejstva izhajajo iz tožnikovih trditev, ki jih toženec ni prerekal (oziroma je to storil neobrazloženo), zaradi česar veljajo za priznane (drugi odstavek 214. člena ZPP), ter iz predloženih dokaznih listin. Razlogi izpodbijane sodbe o odločilnih dejstvih so pravilni, skladni in prepričljivi, zato se pritožbeno sodišče v izogib ponavljanju v celoti sklicuje nanje in pritrjuje zaključku sodišča prve stopnje, da je tožbeni zahtevek utemeljen tako na podlagi določb ZGD-1 o spregledu pravne osebnosti kot na podlagi določb ZFPPIPP o odškodninski odgovornosti poslovodstva družbe. V razlogih izpodbijane sodbe je zajet tudi odgovor na pritožbeno (bolj ali manj pavšalno) kritiko izpodbijane odločitve, zato pritožbeno sodišče ne podaja izčrpnejšega odgovora na pritožbene navedbe.

9. Ker uveljavljani in uradoma upoštevni pritožbeni razlogi niso podani, je pritožbeno sodišče zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno ter potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

10. Toženec ni uspel s pritožbo, zato krije svoje stroške pritožbenega postopka, odločitev o tem pa je zajeta v zavrnitvi pritožbe (prvi odstavek 154. člena in prvi odstavek 165. člena ZPP).