Jedro

Ker je bilo s pogodbo o dosmrtnem preživljanju z delom zaščitene kmetije razpolagano v nasprotju z določbami ZDKG, je del pogodbe, s katerim so urejena pravna razmerja med preživljancem in preživljalcema z nepremičninami, ki spadajo v zaščiteno kmetijo, v nasprotju s prisilnimi predpisi. Zaradi takšnega razpolaganja z nepremičninami, ki spadajo v zaščiteno kmetijo, je nastalo nedovoljeno stanje, katerega je moč odpraviti le z ničnostjo tega dela pogodbe.

Če je pogodba nična, mora vsaka pogodbena stranka vrniti drugi vse, kar je prejela na podlagi take pogodbe. Zato je bilo ob pravilni uporabi materialnega prava potrebno ugoditi zahtevku na vzpostavitev takšnega stanja zemljiškoknjižnih vpisov, kakršni so bili pred spornim razpolaganjem.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se sodba sodišča prve stopnje tako spremeni, da poslej v celoti glasi: “1. Ugotovi se, da je pogodba o dosmrtnem preživljanju z dne 10. 7. 2008, sklenjena v notarskem zapisu notarja S. G. pod SV ..., nična v delu, s katerim so bila urejena pravna razmerja med J. F. kot preživljancem in S. A. ter S. M. kot preživljalcema z nepremičninami parc. št. ...

vse k.o. P., parc. št. ... in ..., obe k. o. A., parc. št. ... v k.o. P. ter parc. št. ... v k.o. Z .

2. Na podlagi te pravnomočne sodbe se:- pri nepremičninah parc. št. .. k.o. P. (ID znak …)..., pri 1/4 M. S. in 1/4 A. S. vpiše lastninska pravica v korist: F. J., EMŠO ..., stanujoč O. v. ..., P., do 1/2 celote, - pri nepremičninah parc. št. ... k.o. ... P. (ID znak …), parc. št. ... k.o. ... Z. (ID znak ...), pri 1/2 M. S. in 1/2 A. S. vpiše lastninska pravica v korist: F. J., EMŠO …, stanujoč O. v. ..., P., do 1/1 celote .

3. V presežnem delu se tožbeni zahtevek zavrne, in sicer: - na ugotovitev ničnosti pogodbe o dosmrtnem preživljanju z dne 10. 7. 2008, sklenjene v notarskem zapisu notarja S. G. pod SV ..., s katerim so bila urejena pravna razmerja med J. F. kot preživljancem in S. A. ter S. M. kot preživljalcema z nepremičnino parc. št. ... k.o. P., ter v delu, s katerim so bila urejena pravna razmerja med J. J. kot preživljanko in S. A. ter S. M. kot preživljalcema, - na vpis lastninske pravice pri nepremičnini parc. št. ... k.o. ... P. (ID znak ...) v korist: F. J., EMŠO ..., stanujoč O. v. ..., P., do 1/4 celote.

4. Odločitev o stroških se pridrži do končne sodbe.

II. V preostalem se pritožba zavrne in se sodba sodišča prve stopnje v še izpodbijanem, a nespremenjenem delu potrdi.

III. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. S

pogodbo z dne 10. 7. 2008, naslovljeno kot pogodba o dosmrtnem preživljanju, sklenjeno v obliki notarskega zapisa, sta F. J. (tožnikov oče, sedaj pokojni) in njegova žena J. J. (tožnikova mati in tretja toženka) kot preživljanca sklenila pogodbo z A. S. (tožnikov svak in prvi toženec) ter njegovo ženo M. S. (tožnikova sestra in druga toženka) kot preživljalcema. S pogodbo je bilo dogovorjeno, da preživljanca izročita in prepustita v last in posest preživljalcema določene nepremičnine, preživljalca pa te nepremičnine sprejmeta v svojo last in posest, pod pogoji, navedenimi v pogodbi. Preživljanca sta dovolila, da se na podlagi pogodbe po smrti vsakega izmed njiju na podlagi izpiskov iz matične knjige umrlih, na deležu preminulega v zemljiški knjigi vknjiži lastninska pravica na A. in M. S., vsakega do 1/2. 2. Predmet pogodbe so bile naslednje nepremičnine v lasti preživljanca F. J.: - nepremičnine parc. št. ..., vse k.o. P., ter parc. št. ... in ..., obe k. o. A., na katerih je bil solastnik do 1/2; - nepremičnini parc. št. ... v k.o. P. in parc. št. ... v k.o. Z., katerih izključni lastnik je bil; - ter nepremičnina parc. št. ... k. o. P., katere solastnik je bil do 1/4. 3. Na vseh gornjih nepremičninah, razen pri nepremičnini parc. št. ... k.o. P., je bila z učinkovanjem od 28. 1. 2002 na podlagi odločbe RS U. e. Ž. štev. ... z dne 7. 12. 2000 zaznamovana zaščitena kmetija po Zakonu o dedovanju kmetijskih gospodarstev (v nadaljevanju ZDKG).

4. Po smrti preživljanca F. J. sta na podlagi pogodbe o dosmrtnem preživljanju (z dnem učinkovanja vpisa 12. 3. 2012) preživljalca A. S. in M. S. postala: - vsak do 1/4 solastnik nepremičnin, sedaj identifikacijsko opredeljenih kot nepremičnine parc. št. ... k.o. ... P. (ID znak …)..., parc. št. ... k.o. ... A. (ID znak ...), parc. št. ... k.o. ... A. (ID znak ...); - vsak do 1/2 solastnik nepremičnin, sedaj identifikacijsko opredeljenih kot nepremičnini parc. št. ... k.o. ... - P. (ID znak ...) in parc. št. … k.o. … Z. (ID znak ...); - vsak do 1/8 solastnik nepremičnine, sedaj identifikacijsko opredeljene kot parc. št. ... k.o. ... P. (ID znak ...).

5. Nepremičnine parc. št. ... vse k.o. P., ter parc. št. ... in ..., obe k. o. A., zaradi narave solastništva ne izpolnjujejo več pogojev za zaščiteno kmetijo, ne glede na velikost kmetije (primerljivo površino), saj so v solasti treh fizičnih oseb (J. J., S. A. in M. S.).

6. Tožnik s tožbo, uperjeno zoper svaka S. A., sestro M. S. in mamo J. S. (med drugim) zaradi razpolaganja, nasprotnega Zakonu o dedovanju kmetijskih gospodarstev (v nadaljevanju ZDKG) in Zakonu o kmetijskih zemljiščih (v nadaljevanju ZKZ) zahteva ugotovitev ničnosti pogodbe o dosmrtnem preživljanju ter vpis lastninske pravice na nepremičninah, ki so bile predmet te pogodbe, v korist pokojnega očeta (preživljanca) F. J..

7. Z izpodbijano delno sodbo je sodišče prve stopnje zavrnilo tožbeni zahtevek in odločitev o stroških je pridržalo do končne sodbe.

8. Sodbo s pravočasno pritožbo izpodbija tožnik. Uveljavlja pritožbena razloga zmotne ugotovitve dejanskega stanja ter napačne uporabe materialnega prava. I zpostavlja materialnopravno zmotnost presoje ničnosti pogodbe o dosmrtnem preživljanju. Meni, da je sodišče prve stopnje ravnalo napačno, ko je veljavnost pogodbe presojalo z vidika, da je situacija, do katere je prišlo na podlagi pravnoposlovnega razpolaganja pokojnika, zgolj začasna, ker bo po smrti tretje toženke kmetija na podlagi pogodbe o dosmrtnem preživljanju še v preostalem delu prešla na preživljalca (prvega toženca in drugo toženko) in bo tako kmetija zopet izpolnjevala pogoje za zaščiteno kmetijo. Trdi, da je zaradi kršitve 2., 5., 21. in 24. člena ZDKG, pa tudi kršitve 18. člena ZKZ, prišlo do stanja, v katerem je sedaj možno neomejeno razpolaganje s predmetnimi nepremičninami. Zato bi moralo sodišče prve stopnje upoštevati dejanske pravne posledice sklenjene pogodbe, ne pa da je predpostavljalo negotovi tok dogodkov. V zvezi s slednjim izpostavlja, da ni upoštevano, da lahko preživljalka umre pred preživljanko in dedovanje ne bo izvedeno po ZDKG, ker kmetija ni zaščitena.

Predlaga spremembo z ugoditvijo (primarnemu) tožbenemu zahtevku podredno pa razveljavitev z vrnitvijo zadeve prvostopnemu sodišču v novo sojenje. Priglaša pritožbene stroške.

9. Toženci na pritožbo niso odgovorili.

10. Pritožba je delno utemeljena.

11. Po 24. členu ZDKG s pogodbami o izročitvi in razdelitvi premoženja za življenja in pogodbami o dosmrtnem preživljanju (darilnimi pogodbami za primer smrti) ni mogoče razpolagati z zaščiteno kmetijo v nasprotju z določbami tega zakona. sodišče prve stopnje je sicer pravilno pojasnilo, da se pogodba o dosmrtnem preživljanju sklepa v interesu obeh pogodbenih strank, saj si z njo preživljalec zagotovi, da bo ob preživljančevi smrti prejel določeno premoženje, preživljanec pa si zagotovi dostojno življenje.(1) Vendar to še ne pomeni, da lastnik zaščitene kmetije pri pogodbenem razpolaganju ni omejen s pogoji ZDKG, torej, da bi s pogodbenim razpolaganjem zaradi socialne funkcije lastnine lahko ustvaril takšno situacijo, ki bi bila v nasprotju z ZDKG, predvsem prvim odstavkom 2. člena, 5. členom in drugim odstavkom 21. člena. Zaščitena kmetija je namreč lahko v lasti ene fizične osebe, v lasti dveh oseb pa le, če sta ti dve med seboj v točno določenem razmerju (zakonski par ali osebi, ki živita v registrirani istospolni partnerski skupnosti, ali eden od staršev z otrokom ali posvojencem oziroma njegovim potomcem). Zakon s tem zasleduje cilj ohranjanja enotnosti zaščitene kmetije, določen v 1. členu oziroma prvem odstavku 2. člena in 5. členu ZDKG. Zato za pogodbeno razpolaganje lastnika z zaščiteno kmetijo glede izbire nasprotne pogodbene stranke pride v poštev smiselna uporaba določb o oporočnem dedovanju.(2)

12. V obravnavanem primeru na nepremičninah parc. št. ... vse k.o. P. ter parc. št. ... in ... , obe k. o. A., ki spadajo v sklop zaščitene kmetije, na podlagi pogodbe o dosmrtnem preživljanju ni bil ustvarjen takšen lastniški režim, ki bi bil skladen z določbami ZDKG, saj so navedene nepremičnine sedaj v lasti treh fizičnih oseb, zaradi česar te nepremičnine ne izpolnjujejo pogojev za zaščiteno kmetijo.(3) Ker je bilo s pogodbo o dosmrtnem preživljanju z delom zaščitene kmetije razpolagano v nasprotju z določbami ZDKG, je del pogodbe, s katerim so urejena pravna razmerja med J. F. kot preživljancem in S. A. ter M. kot preživljalcema z nepremičninami, ki spadajo v zaščiteno kmetijo, v nasprotju s prisilnimi predpisi. Zaradi takšnega razpolaganja z nepremičninami, ki spadajo v zaščiteno kmetijo, je nastalo nedovoljeno stanje, katerega je moč odpraviti le z ničnostjo tega dela pogodbe (86. in 88. člen člen Obligacijskega zakonika - v nadaljevanju OZ).

13. Nepremičnina parc. št. ... k.o. P. pred spornim razpolaganjem ni imela statusa zaščitene kmetije. Ker pri razpolaganju s to nepremičnino lastnik ni bil omejen z določbami ZDKG, pritožba neutemeljeno trdi, da tudi pri tej nepremičnini na podlagi pogodbe o dosmrtnem preživljanju nastalo pravno stanje nasprotuje ZDKG. Posega v ta del pogodbe, ob dejstvu, da je bil posel izvršen, zato ne utemeljujejo niti splošni interesi, prav tako pa niti ne kakšni drugi posamezni interesi za ugotovitev ničnosti pogodbe, ki posebej za to nepremičnino, ki ne spada v sklop zaščitene kmetije, niso bili zatrjevani.

14. Tudi tožnikova zahteva za poseg v del pogodbe, s katerim so urejena pravna razmerja med J. J. kot preživljanko in S. A. ter M. kot preživljalcema, ni utemeljena. Tožnik namreč ne zatrjuje, da bi bile zaradi tega dela pogodbe ogrožene ali kršene njegove pravice (primerjaj 181. člen Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP). Zato je v delu, s katerim je zahtevana ugotovitev ničnosti dela pogodbe, glede katerega zatrjevane (nedopustne) pravne posledice v smislu določb ZDKG sploh še niso nastopile, tožbeni zahtevek materialnopravno pravilno zavrnjen.

15. Če je pogodba nična, mora vsaka pogodbena stranka vrniti drugi vse, kar je prejela na podlagi take pogodbe (prvi odstavek 87. člena OZ). Zato je bilo ob pravilni uporabi materialnega prava potrebno ugoditi zahtevku na vzpostavitev takšnega stanja zemljiškoknjižnih vpisov, kakršni so bili pred spornim razpolaganjem. V presežku, s katerim je zahtevana vzpostavitev prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja tudi glede parc. št. ... k.o. P., pa tožbeni zahtevek ni utemeljen, saj je bilo že zgoraj pojasnjeno, da pogodbeno razpolaganje s to nepremičnino ni neveljavno.

16. Pritožbi je bilo potrebno delno ugoditi ter sodbo sodišča prve stopnje zaradi pravilne uporabe materialnega prava delno spremeniti (peta alineja 358. člena ZPP). V ostalem delu, v katerem niso bili podani niti uveljavljani razlogi, niti kakšen od razlogov, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), pa je bilo potrebno pritožbo zavrniti in sodbo sodišča prve stopnje v še izpodbijanem, a nespremenjenem delu potrditi (353. člen ZPP).

17. Ker je tožnik s tožbo uveljavljal več zahtevkov in je sodišče prve stopnje o enem od njih odločilo z delno sodbo, v prvostopno odločitev o stroških zaradi spremembe odločitve o glavni stvari ni bilo moč posegati, odločitev o pritožbenih stroških pa je bilo potrebno pridržati za končno odločbo (drugi odstavek 165. člena in četrti odstavek 163. člena ZPP).

Op. št. (1): To pogodbo ureja Obligacijski zakonik v 557. do 563. členu.

Op. št. (2): Primerjaj sklep Vrhovnega sodišča RS II Ips 88/2013 z dne 11. 12. 2014. Op. št. (3): Odločba o statusu zaščitene kmetije ima deklaratorni značaj, saj samo ugotavlja pravno posledico, ki sledi iz zakona glede na ugotovljeno dejansko stanje. Status zaščitene kmetije učinkuje od tedaj, ko so nastala dejstva, ki so po zakonu pomembna za nastanek pravnega stanja.