Jedro

Ker je bilo že ob sklenitvi sporne pogodbe o dosmrtnem preživljanju predvidljivo, da bo z njeno delno izpolnitvijo zaščitena kmetija prišla v solast treh oseb in s tem izgubila status zaščitene kmetije, namen zakonodajalca pa je bil ravno v preprečitvi tega, je materialnopravno pravilen zaključek pritožbenega sodišča, da je sporna pogodba o dosmrtnem preživljanju v delu, s katerim so urejena razmerja med pokojnikom kot preživljancem ter zakoncema S. kot preživljalcema, za nepremičnine, ki so v solasti in izključni lasti pokojnika in spadajo v zaščiteno kmetijo, nična (ker je v nasprotju z dovoljenim lastniškim režimom, ki ga določa ZDKG).

Izrek

Revizija se zavrne.

Odločitev o revizijskih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek za ugotovitev, da je pogodba o dosmrtnem preživljanju z dne 10. 7. 2008, sklenjena v notarskem zapisu notarja ... SV 554/08, nična, in za vzpostavitev prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja.

2. Sodišče druge stopnje je tožnikovi pritožbi delno ugodilo in prvostopenjsko sodbo spremenilo tako, da je ugotovilo, da je pogodba o dosmrtnem preživljanju nična v delu, s katerim so urejena pravna razmerja med A. A. kot preživljancem ter B. B. in C. B. kot preživljalcema, razen za parc. št. 688/3 k. o. ...(1). Odločilo je še, da se vzpostavi (temu ustrezno) prejšnje zemljiškoknjižno stanje. V ostalem izpodbijanem, a nespremenjenem delu je tožnikovo pritožbo zavrnilo in potrdilo prvostopenjsko sodbo.

3. Tožena stranka v pravočasni reviziji zoper drugostopenjsko sodbo uveljavlja revizijska razloga zmotne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev določb postopka. Navaja, da je pritožbeno sodišče pri presoji sporne pogodbe o dosmrtnem preživljanju zmotno uporabilo 86. in 88. člen Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ), in poudarja, da pravni red teži k ohranitvi pravnih poslov (ob tem opozarja na določbo 90. člena OZ). Namen Zakona o dedovanju kmetijskih gospodarstev (v nadaljevanju ZDKG) je preprečiti delitev zaščitenih kmetij in v obravnavanem primeru do fizične delitve zaščitene kmetije ni prišlo in tudi ni nobene konkretne nevarnosti, da bo do nje prišlo. Torej, kljub formalni začasni kršitvi prisilnega predpisa, namen prepovedi ni bil prizadet. Pri podpisu sporne pogodbe o dosmrtnem preživljanju je bila tudi pri vseh nepremičninah, ki so predmet te pogodbe, v zemljiški knjigi zaznamovana prepoved odtujitve in obremenitve v breme preživljalcev (pravilno preživljancev), kar je varovalka, da se bo po rednem teku dogodkov kmetija po smrti D. A. združila v solasti zakoncev B. in bo zadoščeno zahtevi iz 21. člena ZDKG. Opozarja še, da je treba pri pogodbah o dosmrtnem preživljanju upoštevati predvsem njihovo socialno komponento, t. j. pravico imetnikov zaščitenih kmetij, da si na starost zagotovijo dostojno življenje (ki je pri oporočnem razpolaganju z zaščiteno kmetijo ni treba upoštevati, ker je zapustnik že umrl) in da izpodbijana sodba v resnici ustvarja stanje, da bo prišlo do dejanske delitve zaenkrat še enotne kmetije. Poleg navedenega pogodbene stranke ob sklepanju sporne pogodbe niso imele namena izigrati zakona z namenom drobitve kmetije. Zatrjuje še kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena Zakon o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Predlaga, naj revizijsko sodišče reviziji ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da vzpostavi prvostopenjsko delno sodbo.

4. Revizija je bila vročena tožniku, ki je nanjo odgovoril in predlagal njeno zavrnitev.

5. Revizija ni utemeljena.

6. V tej zadevi je sporno, ali je pogodba o dosmrtnem preživljanju v nasprotju s prisilnimi predpisi, in sicer ZDKG, ter zato (delno) nična.

7. Iz dejanskih ugotovitev izhaja, da sta s sporno pogodbo o dosmrtnem preživljanju, sklenjeno v obliki notarskega zapisa dne 10. 7. 2008, sedaj pok. A. A. in njegova žena D. A. kot preživljanca (med drugim) dovolila, da se na podlagi te pogodbe po smrti vsakega izmed njiju na deležu preminulega v zemljiški knjigi vknjiži lastninska pravica na B. B. (zeta) in C. B. (hčerko), vsakega do 1/2. Predmet te pogodbe so bile nepremičnine v izključni lasti (nepremičnini parc. št. 857 k. o. .. in parc. št. 687 k. o. ...) in solasti pok. preživljanca A. A. Na vseh nepremičninah, razen pri nepremičnini parc. št. 688/3 k. o. ..., je bila zaznamovana zaščitena kmetija po ZDKG.

8. Zaščitena kmetija je lahko v lasti ene fizične osebe, v lasti (solasti ali skupni lasti) dveh pa samo, če sta ti dve med seboj v točno določenem razmerju: v lasti, solasti ali skupni lasti zakonskega para/zunajzakonskega para/oseb, ki živita v registrirani istospolni partnerski skupnosti ali v solasti enega od staršev in otroka/posvojenca oziroma njegovega potomca (primerjaj prvi odstavek 2. člena, 5. člen in 21. člen ZDKG). Zakon namreč s tem preprečuje drobitev zaščitenih kmetij kot kmetijskih oziroma kmetijsko-gozdarskih gospodarskih enot (1. člen ZDKG).

9. Po presoji revizijskega sodišča je bilo v obravnavani zadevi že ob sklenitvi sporne pogodbe o dosmrtnem preživljanju predvidljivo, da bo po smrti enega od preživljancev in z delno realizacijo sporne pogodbe prišlo do situacije, da bodo nepremičnine, ki sestavljajo zaščiteno kmetijo, v solasti treh (in ne dveh) fizičnih oseb, zaradi česar ne bodo več izpolnjeni zakonski pogoji, da bo imel sklop nepremičnin status zaščitene kmetije. To se je (v obravnavani zadevi) po smrti preživljanca A. A. v resnici tudi zgodilo. Nepremičnine, ki so sestavljale zaščiteno kmetijo, so ob smrti A. A. prišle v solast treh fizičnih oseb (vseh tožencev: žene pokojnega, hčerke pokojnega in zeta pokojnega) in avtomatično izgubile status zaščitene kmetije. Namen zakonodajalca po je bil ravno v preprečevanju drobitve zaščitenih kmetij. Pogodbene stranke bi torej ob sklepanju sporne pogodbe o dosmrtnem preživljanju morale zasledovati cilj ZDKG (ki je v preprečevanju drobitve zaščitenih kmetij) in predvidevati, da bo s smrtjo enega od preživljancev nastala nedovoljena situacija. Primerljiva je situacija pri oporočnem razpolaganju. Tudi pri oporočnem razpolaganju z zaščiteno kmetijo je treba predvidevati situacije po smrti oporočitelja, pri čemer velja poudariti, da je (tudi) oporočno razpolaganje dveh oseb nedovoljeno in zato nično. Zaradi navedenega se revizijsko sodišče ne strinja z revidenti, da sporno razpolaganje pomeni samo bagatelno kršitev prisilnih določb ZDKG. Odločilna kriterija za pridobitev statusa zaščitene kmetije sta ravno lastniški režim nepremičnin, ki sestavljajo zaščiteno kmetijo, in obseg kmetijske oziroma kmetijski primerljive površine.

10. Ker je bilo torej že ob sklenitvi sporne pogodbe o dosmrtnem preživljanju predvidljivo, da bo z njeno delno izpolnitvijo zaščitena kmetija prišla v solast treh oseb in s tem izgubila status zaščitene kmetije, namen zakonodajalca pa je bil ravno v preprečitvi tega, je materialnopravno pravilen zaključek pritožbenega sodišča, da je sporna pogodba o dosmrtnem preživljanju v delu, s katerim so urejena razmerja med sedaj pok. A. A. kot preživljancem ter B. B. in C. B. kot preživljalcema, za nepremičnine, ki so v solasti in izključni lasti pok. A. A. in spadajo v zaščiteno kmetijo, nična (ker je v nasprotju z dovoljenim lastniškim režimom, ki ga določa ZDKG). Ob tem velja še dodati, da namenu ZDKG (ki je v preprečevanju drobitve zaščitenih kmetij) ni bilo zadoščeno s pogodbeno dogovorjeno in v zemljiško knjigo vpisano zaznambo o prepovedi odtujitve in obremenitve pri nepremičninah, ki sestavljajo zaščiteno kmetijo, saj je z delno realizacijo oziroma izpolnitvijo sporne pogodbe o dosmrtnem preživljanju prej zaščitena kmetija avtomatično izgubila status zaščitene kmetije. Glede teze revidentov, da je treba pri pogodbah o dosmrtnem preživljanju upoštevati predvsem njihovo socialno komponento, pa velja pojasniti, da bo v skladu z določbo 8. člena ZDKG D. A kot preživeli zakonec zakonita dedinja zapustnikovega dela zaščitene kmetije in bo lahko potem ona s podedovanim premoženjem prosto razpolagala v korist preživljalcev (hčerke in zeta). Poleg tega preživljanje D. A. ne bo ogroženo, saj je sporna pogodba o dosmrtnem preživljanju v delu [s katerim so urejena razmerja med D. A. kot preživljanko ter B. B. in C. B. kot preživljalcema, za nepremičnine, ki so že od sklenitve sporne pogodbe o dosmrtnem preživljanju v njeni solasti] še naprej veljavna.

11. Bistvena in nosilna značilnost zatrjevane kršitve postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP je, da sodbe ni mogoče preizkusiti. Ker je izpodbijano sodbo vsekakor mogoče preizkusiti, očitana procesna kršitev ni podana.

12. Glede na navedeno je revizijsko sodišče revizijo tožene stranke kot neutemeljeno zavrnilo (378. člen ZPP).

13. Odločitev o priglašenih revizijskih stroških temelji na 164. členu ZPP.

Op. št. (1): Ta parcela (edina) ni imela statusa zaščitne kmetije.