Jedro

V primeru navadnih sospornikov (udeležencev) se vrednost spornega predmeta oziroma izpodbijanega dela pravnomočne odločbe ugotavlja po drugem odstavku 41. člena ZPP, ki zahteva določitev vrednosti spornega predmeta za vsak posamezen zahtevek vsakega sospornika, medtem ko določba prvega odstavka 41. člena ZPP o seštevanju velja le za objektivno kumulacijo zahtevkov.

Izrek

Revizija se zavrže.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo predlog predlagateljev (članov ponovno vzpostavljene agrarne skupnosti - G.) za določitev odškodnine.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbo predlagateljev zavrnilo in potrdilo sklep prve stopnje.

3. Zoper sklep, izdan na drugi stopnji, so predlagatelji (razen treh) pravočasno vložili revizijo zaradi absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 8. točke prvega odstavka 339. člena v zvezi s 1. točko prvega odstavka 370. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP), zaradi kršitve 14., 22., 25. in 33. člena Ustave RS in zmotne uporabe materialnega prava. Pojasnjujejo, da je revizija dovoljena, ker se njihovi zahtevki opirajo na isto dejansko in pravno podlago, zato so materialni, pa tudi formalni sosporniki. Odločitev o reviziji vseh predlagateljev je odvisna od rešitve istega pravnega vprašanja, seštevek izpodbijanih delov pa presega znesek 40.000 EUR. Predlagajo, da Vrhovno sodišče izpodbijani sklep in sklep sodišča prve stopnje razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

4. Revizija je bila po 375. členu ZPP vročena nasprotnemu udeležencu, ki nanjo ni odgovoril. 5. Revizija ni dovoljena.

6. Postopek teče po pravilih nepravdnega postopka za določitev odškodnine. V tem postopku je zoper odločbo sodišča druge stopnje revizija dovoljena, če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne odločbe presega vrednost, ki jo zakon o pravdnem postopku predpisuje kot pogoj za dovoljenost revizije (103. člen ZNP). ZPP pa v 367. členu določa, da je revizija dovoljena, če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe presega 40.000 EUR (dovoljena revizija) ali če jo sodišče dopusti (dopuščena revizija).

7. Vrhovno sodišče ugotavlja, da niti iz predloga, s katerim je bil začet ta nepravdni postopek, niti iz izpodbijanih odločb, nenazadnje pa niti iz revizije ni mogoče ugotoviti vrednosti izpodbijanega dela pravnomočne odločbe. Čeprav v nepravdnem postopku sodišče odloča o predlogu (in ne določenem tožbenem zahtevku), mora udeleženec, ki si želi zagotoviti pravico do revizije, opredeliti vrednost spornega predmeta oziroma vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe tako, da je mogoč preizkus dovoljenosti revizije. V nasprotnem primeru stranka po ustaljenem stališču in praksi Vrhovnega sodišča nima pravice do revizije.(1) Že iz navedenega razloga revizija predlagateljev ni dovoljena.

8. Predlagatelji pa tudi zmotno menijo, da je neposredna revizija (drugi odstavek 367. člena ZPP) dovoljena, ker seštevek odškodnin, ki jim skupno pripada, presega znesek 40.000 EUR.(2) V primeru navadnih sospornikov (udeležencev) se namreč vrednost spornega predmeta oziroma izpodbijanega dela pravnomočne odločbe ugotavlja po drugem odstavku 41. člena ZPP, ki zahteva določitev vrednosti spornega predmeta za vsak posamezen zahtevek vsakega sospornika, medtem ko določba prvega odstavka 41. člena ZPP o seštevanju velja le za objektivno kumulacijo zahtevkov. Procesnopravna razmerja več strank na aktivni ali pasivni strani, združena v skupno razpravljanje in odločanje, ohranjajo namreč vsako svojo identiteto, vsak udeleženec vodi svoj postopek samostojno in neodvisno od drugih(3) ter pravice do revizije ne pridobi zgolj zato, ker je bilo o njihovih zadevah odločeno z eno odločbo.

9. Ker torej revizija ni dovoljena, jo je Vrhovno sodišče zavrglo (377. člen ZPP v zvezi s 37. členom ZNP).

Op. št. (1): Pravno mnenje občne seje Vrhovnega sodišča RS, Poročilo o sodni praksi, II/93. Op. št. (2): Tudi te njihove trditve ni mogoče preizkusiti. Iz navedb v predlogu, s katerim se je začel ta nepravni postopek, sicer izhaja, da naj bi bila vrednost nepremičnin po oceni cenilca 2.097.54 EUR. To pa predstavlja le skupno vrednost vseh nepremičnin, ne pa posameznih predlagateljev ali predlagateljev, katerih predlogi so predmet izpodbijane odločitve.

Op. št. (3): Da je tudi v obravnavani zadevi tako, kaže že okoliščina, da sodišče glede na procesna in materialnopravna vprašanja, ki se pojavljajo v postopku, združuje in razdružuje postopke po 54 predlogih.