Jedro

Zavarovanka tožene stranke je povzročila okoliščine zaradi katerih je mld. tožnici nastala škoda, zato je podana njena krivdna odgovornost za nastali škodni dogodek v 80%, v preostalih 20% pa je podana odgovornost mld. tožnice. Osnovna šola kot zavarovanka tožene stranke je namreč mld. tožnici naročila, da mora hitro prinesti diplome, zaradi česar je mld. tožnica po najkrajši poti stekla ponje k hišniku in se pri tem na sicer manj strmem, vendar pa spolzkem, pobočju poškodovala.

Izrek

Pritožba tožene stranke se z a v r n e kot neutemeljena in se potrdi vmesna sodba sodišča prve stopnje. Tožena stranka trpi sama svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je prvostopno sodišče ugotovilo, da je tožena stranka mld. tožnici odgovorna za škodo nastalo v nezgodi dne 24.10.1993 v R., do 80 %, v preostalih 20 % pa da je odgovorna mld. tožnica sama. Mld. tožnica je kritičnega dne utrpela poškodbo, ko je iz športne dvorane stekla proti hišniškemu stanovanju. Ker se ji je mudilo je izbrala najbližjo pot, to je strmo pobočje, deloma iz zemlje deloma iz peska. Bilo je hladno, zemlja in trava sta bili mokri in spolzki. Tožnici je na tem pobočju spodrsnilo in je padla, utrpela pa je hud zlom noge. Sodišče je zaključilo, da je bila Osnovna šola kot organizator ali soorganizator prireditve dolžna poskrbeti za organizacijo tudi s tem, da se prvenstvo odvija nemoteno in da vsak, ki je za kaj zadolžen pravočasno opravi svojo nalogo. Zaradi te opustitve, ker diplome niso bile pravočasno dostavljene, je zavarovanka tožene stranke povzročila okoliščine, v katerih je prišlo do škodnega dogodka. Mld. tožnici je bila ravno zaradi zamude organizatorja dana naloga, da diplome prinese čimprej, zaradi česar je izbrala najkrajšo pot, po kateri je tekla ter se pri tem poškodovala. Ker pa bi se morala tudi 13-letna tožnica zavedati, da je pot spolzka in strma in zato bolj paziti in se zaledenelim oz. spolzkim površinam izogniti, je podana tudi njena odgovornost. Zoper takšno odločitev prvostopnega sodišča se je pritožila tožena stranka iz razloga zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter zmotne uporabe materialnega prava. Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbeni zahtevek v celoti kot neutemeljen zavrne oz. podredno, da napadeno sodbo razveljavi in zadevo vrne v novo obravnavanje in odločanje. Sodišče je na podlagi izvedenih dokazov napačno ocenilo, da je tožnica padla na potki, po kateri naj bi tekla in sicer zato, ker je bila ta ledena. Iz hidrometeorološkega poročila je namreč razvidno, da je bilo kritičnega dne ob 14.00 uri okoli 12,7 'C in tako ni mogoče verjeti izpovedbam prič, da je bila potka ledena. Splošno znano namreč je, da se led pri temperaturi 12 'C nad 0 ne ustvarja, zato je toženi stranki nerazumljiva dokazna ocena sodišča, da je bila potka kritičnega dne poledenela in kot taka nevarna. Prav tako se ne strinja z oceno sodišča, da je Osnovna šola odgovorna za nastalo nezgodo, ker ni poskrbela, da bi se prvenstvo nemoteno odvijalo in to zgolj zato, ker v danem trenutku ni bilo potrebnih diplom. Res je bilo sicer tožnici naročeno, naj hitro od hišnika prinese diplome, nihče pa od tožnice ni zahteval da teče, niti da gre po najbližnji poti do hišniškega stanovanja. Pa tudi sicer je potka, po kateri je tožnica tekla primerno urejena in zaradi nje do poškodbe mld. tožnice zagotovo ni prišlo. Pobočje ni strmo in kot tako povsem primerno tako za tek kot tudi za hojo otroka v starosti 13 let, zaradi česar je tožbeni zahtevek v celoti neutemeljen. Zavarovanka tožene stranke ne more biti odgovorna za škodo, ki se je pripetila mld. tožnici saj od nje ni zahtevala nič, kar ne bi bilo primerno za otroka njene starosti. Do škodnega dogodka je očitno prišlo po krivdi mld. tožnice, oziroma iz golega naključja.

Odgovor na pritožbo ni pritožbo ni bil podan.

Pritožba tožene stranke ni utemeljena.

Upoštevaje določbo I. odst. 498. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP/99, Ur.l. RS št. 26/99) je pritožbeno sodišče izpodbijano vmesno sodbo in pritožbo zoper to sodbo obravnavalo skladno z določbami Zakona o pravdnem postopku iz leta 1977 (ZPP/77). Po uradni dolžnosti upoštevanih (2. odst. 365. čl. ZPP/77) bistvenih kršitev določb postopka iz 2. odst. 354. čl. ZPP/77 v pravdi pritožbeno sodišče ni ugotovilo. Materialnopravno izhodišče za razsojo v predmetni zadevi je, kot je to pravilno ugotovilo že prvostopno sodišče, podano v določbah Zakona o obligacijskih razmerjih (v nadaljevanju ZOR) in sicer v določbi 158. čl. ZOR, kjer je za odgovornost organizatorja za škodo opredeljena kot krivdna. Na podlagi ugotovljenega dejanskega stanja je sodišče ugotovilo, da tožena stranka ni poskrbela za to, da bi bile diplome pravočasno priskrbljene, zaradi česar je ustvarila okoliščine, v katerih je prišlo do nezgode. Tožnico je namreč poslala po diplome in ji pri tem tudi naročila, da te hitro prinese. Tako tožnici, tudi po oceni pritožbenega sodišča, ni mogoče očitati, kar pritožbeno zatrjuje tožena stranka, da je po lastni izbiri izbrala najkrajšo možno pot in da ji je zaradi tega tudi spodrsnilo. Tožnica je krenila po tej poti, ker se je od nje zahtevalo, da diplome prinese hitro. Zaslišane priče pa so tudi izpovedale, da je druga možna pot do hišniškega stanovanja vsaj 3-krat oz. 5-krat daljša. Glede pritožbenih navedb tožene stranke, da se led pri 12 'C ne more ustvarjati, pa je dodati, kar v izpodbijani sodbi ugotavlja prvostopno sodišče, da je bila pot glede na vremenske razmere (deževno) spolzka - da je šlo za spolzko površino. Ker se led pri 12 'C res ne ustvarja pa je izpoved tožnice in zaslišanih prič (B.) razumeti kot "spolzko, kot bi bilo ledeno", da je torej površina, po kateri je tožnica tekla, vendarle bila spolzka (potrdile zaslišane priče), pa čeprav tudi ne dejansko poledenela. Tako je po oceni pritožbenega sodišča prvostopno sodišče pravilno zaključilo, da je bila ravno tožena stranka tista, ki je povzročila okoliščine, zaradi katerih je do nezgode prišlo in da je zaradi navedenega njena odgovornost za nastali škodni dogodek večja. Pravilno pa je pri tem prvostopno sodišče tudi po višini ocenilo odgovornost tožene stranke (80%) in tako tožnici naprtilo 20 % - kot odgovornost za njeno manj vestno ravnanje - ravnanje 13-letnice. Upoštevaje navedeno je bilo tako potrebno pritožbo tožene stranke, zaradi zgoraj navedenega v celoti kot neutemeljeno zavrniti in potrditi vmesno sodbo sodišča prve stopnje (368. člen ZPP/77). Odločitev o pritožbenih stroških temelji na določbi 166. člena ZPP/77 v zvezi s 154. členom ZPP/77.