Jedro

Za upravičenca do vdovske pokojnine oziroma izplačila dela vdovske pokojnine se šteje tudi neregistrirani istospolni partner.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Toženec je dolžan tožniku povrniti stroške odgovora na pritožbo v višini 225,45 EUR v roku 15 dni od prejema te sodbe, po tem roku z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1. Prvostopenjsko sodišče je odpravilo odločbi toženke z dne 26. 5. 2015 in 9. 3. 2015 ter zadevo vrnilo toženki v novo upravno odločanje (I. točka izreka), sklenilo je, da je toženka dolžna tožniku povrniti stroške postopka v višini 426,45 EUR (II. točka izreka). Menilo je, da se neregistrirana istospolna partnerska skupnost ne razlikuje od pravno urejene oblike istospolne partnerske skupnosti, razen v odsotnosti oblične sklenitve partnerske zveze pred pristojnim državnim organom. Ker zakonodajalec stabilni dejanski istospolni partnerski skupnosti, na področju pravice do vdovske pokojnine, ni pripisal enakih pravnih posledic kot v zunajzakonski skupnosti je sodišče s pomočjo analogije ugotovilo, da pomeni slednje poseg v pravico neregistriranega istospolnega partnerja do nediskriminacijskega obravnavanja, ker slednja omejitev ne temelji na ustavno dopustnem cilju in gre tako za kršitev 14. člena Ustave. Toženka bi morala tožnika ugotavljati kot upravičenca do vdovske pokojnine po pokojnem partnerju in bi morala prisoditi tudi obstoj ostalih z zakonom določenih pogojev za priznanje pravice do vdovske pokojnine.

2. Pritožuje se toženec. V pritožbi ponovi razloge iz zavrnilne dokončne odločbe in meni, da za partnerja iz neregistrirane istospolne partnerske skupnosti vdovske pokojnine ZPIZ-2 ne določa niti neregistrirane partnerske skupnosti ne izenačuje z zunajzakonsko skupnostjo. Sklicevanje prvostopenjskega sodišča na odločbo Ustavnega sodišča RS U-I-212/10-15 z dne 14. 3. 2013 je zmotno, saj se ta odločba ne nanaša na področje pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja temveč na področje dedovanja. S tem, ko je sodišče tožnika iz neregistrirane istospolne skupnosti na področju pokojninskega in invalidskega zavarovanja izenačilo z registrirano istospolno skupnostjo se je postavilo v vlogo Ustavnega sodišča in na ta način preseglo svoje pristojnosti. Sodišče bi lahko zgolj prekinilo postopek ter vložilo pobudo za oceno ustavnosti zakonske ureditve, ne pa da je odločitev oprlo na ureditev, ki še ne obstaja in je s tem storilo kršitev zmotne uporabe materialnega prava. Glede priznanih stroškov postopka je sodišče neupravičeno priznalo stroške za kratek dopis in za končno poročilo, saj so ti stroški že zajeti v ostalih priznanih postavkah.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče je opravilo preizkus izpodbijane sodbe v obsegu pritožbenih navedb in kakor to določa drugi odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami). Po opravljenem preizkusu pritožbeno sodišče ugotavlja, da je prvostopenjsko sodišče pravilno in popolno ugotovilo dejansko stanje, na tako ugotovljeno dejansko stanje je pravilno uporabilo materialno pravo, pri tem pa tudi ni prišlo do bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere sodišče pazi po uradni dolžnosti.

5. Prvostopenjsko sodišče je v skladu s 63. členom in prvim odstavkom 81. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1, Ur. l. RS, št. 2/2004 in naslednji) presojalo pravilnost in zakonitost dokončne odločbe tožene stranke z dne 26. 5. 2015, s katero se je zavrnila pritožba tožnika zoper odločbo Območne enote A. z dne 9. 3. 2015 v zvezi s pravico do vdovske pokojnine oziroma dela vdovske pokojnine tožnika po pokojnem B.B..

6. Predmetni spor se nanaša na pravno vprašanje, ali se šteje za upravičenca do vdovske pokojnine oziroma izplačila dela vdovske pokojnine tudi neregistrirani istospolni partner.

7. Pravna podlaga za odločitev v predmetni zadevi je podana v določilu 40. točke 7. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2, Ur. l. RS, št. 96/12 s spremembami). Ta določa pri pojmu vdovska pokojnina, da gre za pokojninski prejemek, ki pripada preživeli zakonski partnerici ali partnerju (v nadaljnjem besedilu: partner) po umrlem zavarovancu ali uživalcu pokojnine, ob izpolnjevanju določenih pogojev pa tudi razvezanemu zakoncu, partnerju v zunajzakonski skupnosti ali partnerju v registrirani istospolni partnerski skupnosti, če izpolnjuje pogojev, ki jih določa ta zakon. Nadalje je potrebno upoštevati tudi 3. alinejo prvega odstavka 54. člena ZPIZ-2, ki določa, da pridobi pravico do vdovske pokojnine tudi oseba, ki je imela z zavarovancem sklenjeno pogodbo o dosmrtnem preživljanju v življenjski skupnosti in ki je po predpisih o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, v pravnih posledicah izenačena z zakonsko zvezo. Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR, Ur. l. RS, št. 15/76 s spremembami) v 12. členu določa, da ima enake pravne posledice kot zakonska zveza, dalj časa trajajoča življenjska skupnost moškega in ženske, ki nista sklenila zakonske zveze, če ni bilo razlogov, zaradi katerih bi bila zakonska zveza med njima neveljavna. Za obstoj zunajzakonske skupnosti je v skladu s sodno prakso potrebno, da ima takšna skupnost svoj zunanji izraz, ki se lahko kaže v skupnem prebivanju, skupnem gospodinjstvu ter ekonomski skupnosti. Zunajzakonska skupnost mora temeljiti na svobodni odločitvi o skupnem življenju, na obojestranski čustveni navezanosti, vzajemnem spoštovanju, zaupanju in medsebojni pomoči. 8. Iz dejanskega stanja, ugotovljenega pred prvostopenjskim sodiščem izhaja, da je tožnik vložil zahtevo za priznanje pravice do vdovske pokojnine oziroma izplačilo dela vdovske pokojnine po pokojnem B.B. kot zunajzakonskem partnerju. Predložil je potrdilo o skupnem prebivališču od 16. 4. 1997 dalje in kopijo notarskega zapisa pogodbe o dosmrtnem preživljanju z dne 20. 2. 2009. Za toženko je sporno to, da tožnik s pokojnim partnerjem istospolne skupnosti ni registriral na upravni enoti kot to določa 40. točka 7. člena ZPIZ-2. 9. Ustava Republike Slovenije v 125. členu določa, da so sodniki pri opravljanju sodniške funkcije neodvisni, vezani so na ustavo in zakon. Sodna presoja pravilnosti in zakonitosti dokončnega akta tožene stranke pomeni tudi presoja tega akta in njegove skladnosti z ustavo. Če sodišče pri presoji zakonitosti meni, da je določena ureditev pomanjkljiva ali morda delno protiustavna, sodišču ne preprečuje, da bi v konkretnem primeru presojalo na način, da se spoštujejo človekove pravice in temeljne svoboščine, ki so z ustavo zagotovljene. Sodišče je takšnem primeru zavezano k varstvu ustavnih pravic (5. člen Ustave). S tega vidika je prvostopenjsko sodišče pravilno presojalo pravno ureditev v ZPIZ-2 glede pravice oseb v neregistrirani istospolni skupnosti in presojalo, ali je za razlikovanje v ureditvi pravice do vdovske pokojnine oziroma dela vdovske pokojnine med partnerjema zunajzakonske skupnosti in med partnerjema dalj časa trajajoče dejanske istospolne partnerske skupnosti obstaja kakšen ustavno dopusten razlog. Pri tem je ob teoriji analogije z odločbo Ustavnega sodišča RS, št. U-I-221/10 z dne 14. 3. 2014 pravilno ugotovilo neskladje in nedopustno diskriminacijo pri zagotavljanju človekovih pravic iz 50. člena Ustave RS pri pravici do socialne varnosti, katere del je tudi pravica do vdovske pokojnine. Tako ni mogoče slediti očitku v pritožbi, da se je prvostopenjsko sodišče postavilo v vlogo Ustavnega sodišča in preseglo svoje pristojnosti ter bi moralo zgolj prekiniti postopek ter vložiti pobudo za oceno ustavnosti zakonske ureditve.

10. Prvostopenjsko sodišče se je pri svoji presoji pravilno oprlo na odločitev Ustavnega sodišča v odločbi št. U-I-212/10 z dne 14. 3. 2014, v kateri je to ugotovilo neskladje pri dedovanju med istospolno usmerjenima partnerjema, ki živita v dalj časa trajajoči življenjski skupnosti, vendar nista sklenila partnerske skupnosti po Zakonu o registraciji istospolne partnerske skupnosti (ZRIPS, Ur. l. RS, št. 65/05) in tudi ni razlogov, zaradi katerih bi bila partnerska skupnost med njima neveljavna, saj bi morala veljati enaka pravila kot veljajo po veljavni zakonski ureditvi za dedovanje med zunajzakonskima partnerjema.

11. Ob ugotovitvi, da se neregistrirana istospolna partnerska skupnost v dejanskem pogledu ne razlikuje od istospolne partnerske skupnosti, ki je registrirana (enako kot zunajzakonska skupnost od zakonske zveze), razlika je zgolj v odsotnosti oblične sklenitve partnerske zveze - pred pristojnim državnim organom. Glede na bistveno enaka pravno upoštevna dejanska položaja zunajzakonskega in neregistriranega istospolnega partnerja v primeru nastopa pogojev za vdovsko pokojnino, se pokaže, da razlikovanje med registrirano in neregistrirano istospolno skupnostjo ne temelji na neki stvarni okoliščini, niti ZPIZ-2 ne pogojuje pravice do vdovske pokojnine s kakšnim dodatnim pravno upoštevnim razlogom ali okoliščino. Tako prvostopenjsko sodišče pravilno opozarja, da je v primerih kot je navedeni, upoštevana zgolj spolna usmerjenost, kar pa upoštevajoč 14. člen Ustave, ni dopustno. Gre namreč za osebno lastnost posameznika, ki ga pomembno opredeljuje ter odločilno vpliva na njegovo življenje. Spolno usmerjenost kot okoliščino, na podlagi katere je razlikovanje prepovedano, pa pojmuje tudi ESČP. 12. Gre tako za nedopustno diskriminacijo, ko pravni red istospolno in raznospolno usmerjene osebe, živeče v stabilni dejanski skupnosti, v primeru partnerjeve smrti, na področju pokojninskega in invalidskega zavarovanja različno obravnava, čeprav je položaj partnerjev v dalj časa trajajoči neregistrirani istospolni partnerski skupnosti primerljiv s položajem partnerjev zunajzakonske skupnosti.

13. Ob tako ugotovljenem dejanskem in pravnem stanju je bilo potrebno pritožbo v skladu s 353. členom ZPP kot neutemeljeno zavrniti in potrditi sodbo sodišča prve stopnje, saj niso podani razlogi, iz katerih se sodba lahko izpodbija in ne razlogi, na katere mora paziti po uradni dolžnosti.

14. Prvostopenjsko sodišče je stroške postopka pravilno odmerilo na podlagi Odvetniške tarife (OT, Ur. l. RS, št. 2/15) in v skladu s sodno prakso. V skladu z OT je za kratek dopis priznalo 20 točk in za končno poročilo stranki 50 točk. Tožena stranka je v okviru pritožbenega postopka tožeči stranki dolžna povrniti tudi pritožbene stroške za odgovor na pritožbo in sicer 375 točk za odgovor na pritožbo in 12,68 EUR za administrativne in poštne stroške, kar skupaj z 22 % DDV znaša 225,45 EUR.