Jedro

Ustavno sodišče RS je že zavzelo stališče, da "partnerja neregistrirane istospolne partnerske skupnosti vežejo podobne tesne osebne vezi kot partnerja zunajzakonske skupnosti in se v tem pogledu primerjana položaja v bistvenem ne razlikujeta," vendar je "končna ocena podobnosti primerjanih položajev odvisna še od presoje, ali je položaj neregistriranih istospolnih partnerjev primerljiv s položajem zunajzakonskih partnerjev tudi konkretno." Pri odgovoru na to vprašanje je treba izhajati iz namena pravice do vdovske pokojnine. Ta namen je zagotovitev socialne varnosti nepreskrbljenih družinskih članov umrlega, torej tistih, ki si sami ne morejo zagotoviti dohodkov oziroma nimajo lastnih sredstev za preživljanje po smrti hranitelja družine. Glede na namen zakona je položaj preživelega partnerja neregistrirane istospolne življenjske skupnosti in preživelega partnerja zunajzakonske skupnosti praktično enak.

Ker sta neregistrirani istospolni partner in zunajzakonski partner v enakem položaju, imata oba pravico do vdovske pokojnine pod istimi pogoji. Ker ZPIZ-2 neregistriranega istospolnega partnerja izrecno ni vključil v krog upravičencev do vdovske pokojnine, gre za pravno praznino, ki jo je sodišče dolžno zapolniti z ustavnoskladno razlago, z uporabo namenske razlage in zakonske analogije (analogia legis). Gre za primer, ki ni pravno urejen, vendar je pravno relevanten, zato ga je treba pravno enako obravnavati kot neposredno normativno urejene primere, če se z njimi ujema v bistvenih lastnostih.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je odpravilo odločbi tožene stranke z dne 26. 5. 2015 in 9. 3. 2015, s katero je ta tožniku zavrnila pravico do vdovske pokojnine po umrlem partnerju iz neregistrirane istospolne skupnosti in zadevo vrnilo toženi stranki v novo odločanje.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbo tožene stranke zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Presodilo je, da se istospolna stabilna in dejanska partnerska skupnost ne razlikuje od zunajzakonske skupnosti moškega in ženske, zaradi česar bi razlikovanje med obema predstavljalo nedopustno diskriminacijo na podlagi spolne usmerjenosti.

3. Tožena stranka je zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje vložila revizijo zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da je pravna podlaga za odločitev v tem sporu podana v 40. točki 7. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (1) (v nadaljevanju ZPIZ-2), ki partnerja iz neregistrirane istospolne skupnosti ne omenja med upravičenci do vdovske pokojnine, niti ne izenačuje neregistrirane istospolne partnerske skupnosti z zunajzakonsko skupnostjo. Zakon o registraciji istospolne partnerske skupnosti (2) (ZRIPS) registrirano partnersko skupnost opredeljuje kot skupnost dveh žensk ali moških, ki pred pristojnim organom registrirata svojo skupnost na način, določen v tem zakonu. Navedeni zakon ne določa pravnih posledic take skupnosti na področju pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, zato jih je bilo za njihovo zagotovitev treba posebej urediti v predpisu, ki te pravice ureja. ZPIZ-2 pa je kot edino možnost pridobitve pravice do vdovske pokojnine zagotovil le partnerju iz registrirane istospolne partnerske skupnosti. Sklicevanje na ustavno odločbo U-I-212/10-15 z dne 14. 3. 2013 naj bi bilo zmotno, saj se ta odločba ne nanaša na pravice iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, pač pa na področje dedovanja. S tem, ko je sodišče tožnika iz neregistrirane istospolne skupnosti na področju invalidskega in pokojninskega zavarovanja izenačilo z registrirano istospolno skupnostjo, se je postavilo v vlogo ustavnega sodišča in na ta način preseglo svoje pristojnosti. Sodišče je imelo le možnost prekiniti postopek in vložiti pobudo za oceno ustavnosti zakonske ureditve, ki na področju pokojninskega in invalidskega zavarovanja zaenkrat še ne izenačuje neregistrirane istospolne skupnosti z registrirano. Pri tem bi se lahko sklicevalo na protiustavno pravno praznino ali na protiustavnost zakonske ureditve, namesto tega pa je odločitev oprlo na zakonsko ureditev, ki še ni obstajala, saj se je zakon o partnerski zvezi, ki je uredil pravne posledice neformalne istospolne partnerske zveze začel uporabljati šele s 24. 2. 2017. 4. Revizija ni utemeljena.

5. Na podlagi 371. člena Zakona o pravdnem postopku (3) (v nadaljevanju ZPP) revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni. Pri tem je vezano na dejanske ugotovitve, ki so bile podlaga za izpodbijano sodbo, saj zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja revizije ni mogoče vložiti (tretji odstavek 370. člena ZPP).

6. Iz ugotovljenega dejanskega stanja izhaja, da je tožnik pri toženi stranki vložil zahtevek za priznanje pravice do vdovske pokojnine po svojem partnerju, s katerim sta po njegovih trditvah živela v neregistrirani (tj. neformalni) istospolni partnerski skupnosti. Tožena stranka je njegov zahtevek zavrnila (odločbi z dne 26. 5. 2015 in 9. 3. 2015) z obrazložitvijo, da veljavni ZPIZ-2 med upravičence do vdovske pokojnine (pod določenimi pogoji) uvršča zgolj partnerja v registrirani oziroma formalno sklenjeni istospolni partnerski skupnosti v skladu z ZRIPS, kamor pa tožnik ne sodi. Med strankama ni sporno, da tožnik s pokojnim partnerjem ni registriral svoje skupnosti v skladu z ZRIPS, sporno pa je pravno vprašanje, ali je pravica do vdovske pokojnine omejena le na partnerja registrirane istospolne skupnosti (kot meni tožena stranka), ali pa pripada tudi partnerju v neformalno sklenjeni istospolni življenjski skupnosti (kot meni tožnik).

7. ZPIZ-2 v določbah, ki urejajo pridobitev te pravice (53. in 54. člen ZPIZ-2), med upravičence (pod določenimi pogoji) uvršča le vdovo ali vdovca, razvezanega zakonca in osebo, ki je živela z zavarovancem ali uživalcem pravic v življenjski skupnosti, ki je po predpisih, ki urejajo zakonsko zvezo in družinska razmerja, v pravnih posledicah izenačena z zakonsko zvezo. Po drugi strani pa pri opredelitvi pojma vdovska pokojnina (40. točka 7. člena ZPIZ-2) določa, da je vdovska pokojnina pokojninski prejemek, ki pod določenimi pogoji, poleg prej naštetim osebam, pripada tudi partnerju v registrirani istospolni partnerski skupnosti.

8. Zakon registriranega istospolnega partnerja kot upravičenca do vdovske pokojnine torej omenja le med opredelitvami pojmov, medtem ko neregistriranega istospolnega partnerja (tj. osebe živeče v neformalni istospolni življenjski skupnosti) ne omenja. Omenja pa zunajzakonskega partnerja. Razlaga zakona, po kateri bi imel pravico do vdovske pokojnine zunajzakonski partner, partner v neformalni istospolni skupnosti pa ne, ker zakon tega izrecno ne določa, bi bila lahko sporna z vidika ustavnega načela enakosti (14. člen Ustave RS) in pravil mednarodnega prava (4). Problem ni v tem, da zakon med upravičenci ne omenja neregistriranega istospolnega partnerja, pač pa v tem, da omenja zgolj zunajzakonskega partnerja - torej osebo, ki prav tako živi v neformalni obliki življenjske partnerske skupnosti. Ne gre torej le za vprašanje izenačitve registrirane istospolne partnerske skupnosti in neformalne oblike te skupnosti, pač pa predvsem za vprašanje izenačitve slednje z zunajzakonsko skupnostjo. V kolikor bi bila ta dva položaja bistveno podobna, potem bi šlo za nedopustno razlikovanje med raznospolnimi in istospolnimi osebami na podlagi spolne usmerjenosti, oziroma, v smislu besedila 14. člena Ustave RS, na podlagi "drugih osebnih okoliščin."

9. Ustavno sodišče RS je v zadevi U-I-212/10, na katero se sklicujeta tudi sodišči druge in prve stopnje, že zavzelo stališče, da "partnerja neregistrirane istospolne partnerske skupnosti vežejo podobne tesne osebne vezi kot partnerja zunajzakonske skupnosti in se v tem pogledu primerjana položaja v bistvenem ne razlikujeta," vendar je "končna ocena podobnosti primerjanih položajev odvisna še od presoje, ali je položaj neregistriranih istospolnih partnerjev primerljiv s položajem zunajzakonskih partnerjev tudi konkretno." V tem sporu gre tako za vprašanje, ali je položaj partnerjev v obeh skupnostih primerljiv v kontekstu pravice do vdovske pokojnine. Pri odgovoru na to vprašanje je treba izhajati iz namena pravice do vdovske pokojnine. Ta namen je zagotovitev socialne varnosti nepreskrbljenih družinskih članov umrlega, torej tistih, ki si sami ne morejo zagotoviti dohodkov oziroma nimajo lastnih sredstev za preživljanje po smrti hranitelja družine (5). Glede na namen zakona je položaj preživelega partnerja neregistrirane istospolne življenjske skupnosti in preživelega partnerja zunajzakonske skupnosti praktično enak. Potreba po izenačenju teh dveh položajev izhaja tudi iz Priporočila Sveta Evrope državam članicam o ukrepih za boj proti diskriminaciji na podlagi spolne usmerjenosti ali spolne identitete, ki v 23. točki določa, da "kadar nacionalna zakonodaja predpisuje pravice in obveznosti za neporočene pare, morajo države članice poskrbeti, da se ta zakonodaja na nediskriminitoren način nanaša tako na istospolne kot na raznospolne pare, tudi glede pravice do družinske pokojnine..." (6)

10. Ker sta neregistrirani istospolni partner in zunajzakonski partner v enakem položaju, imata oba pravico do vdovske pokojnine pod istimi pogoji. Ker ZPIZ-2 neregistriranega istospolnega partnerja izrecno ni vključil v krog upravičencev do vdovske pokojnine, gre za pravno praznino, ki jo je sodišče dolžno zapolniti z ustavnoskladno razlago, z uporabo namenske razlage in zakonske analogije (analogia legis). Gre za primer, ki "ni pravno urejen, vendar je pravno relevanten, zato ga je treba pravno enako obravnavati kot neposredno normativno urejene primere, če se z njimi ujema v bistvenih lastnostih (7)." V primeru pravne praznine je uporaba zakonske analogije nujna vselej tedaj, ko je na voljo pravno pravilo ali sklop pravnih pravil in je v njih urejeno razmerje bistveno podobno razmerju, ki je predmet pravne praznine (načelo pravne enakosti) (8). Brž ko spoznamo, da je primer pravnorelevanten, da zapolnjevanje praznin v zakonu ni posebej prepovedano (npr. v kazenskem pravu) in da ni ustreznega pravnega pravila, ki vrednostno ustreza konkretnemu primeru, gre za praznino, ki jo je treba pravno zapolniti (9). Tožena stranka zato neutemeljeno navaja, da je sodišče prekoračilo svoje pristojnosti, ker ni prekinilo postopka in vložilo zahteve za presojo ustavnosti pred Ustavnim sodiščem RS. Sodišče mora najprej poskusiti najti ustrezno ustavnoskladno razlago, ki jo podpirajo ustaljene metode pravne razlage, preden se odloči, da po 156. členu Ustave RS sproži postopek za oceno ustavnosti pred Ustavnim sodiščem RS, (10), kar sta storili tudi sodišči druge in prve stopnje v tem primeru.

11. Registrirano istospolno partnersko skupnost je v spornem obdobju urejal ZRIPS, ki je veljal od od 23.7.2005 do 23.2.2017 (11), ko se je začel uporabljati nov Zakon o partnerski zvezi (ZPZ) (12). ZRIPS je urejal zgolj institut registrirane istospolne partnerske skupnosti, ki jo je definiral kot skupnost dveh žensk ali dveh moških, ki pred pristojnim organom registrirata svojo skupnost (2. člen ZRIPS). Ta zakon ni urejal neformalne partnerske skupnosti istospolnih oseb, ki bi bila primerljiva z ureditvijo zunajzakonske skupnosti, kot jo ureja Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (13) (ZZZDR). Glede na to, da zakonske definicije pojma neregistrirane istospolne partnerske skupnosti v relevantnem obdobju ni bilo, se za to skupnost smiselno uporabi definicija zunajzakonske skupnosti v skladu z ZZZDR. Pravilnost te razlage oziroma zakonske analogije potrjuje tudi sedaj veljavna zakonska ureditev ZPZ, ki je po zgledu opredelitve zunajzakonske skupnosti po ZZZDR, pojem nesklenjene partnerske zveze opredelil kot dalj časa trajajočo življenjsko skupnost dveh žensk ali moških, ki nista sklenila partnerske zveze, in ni razlogov, zaradi katerih bi bila partnerska zveza med njima neveljavna. Hkrati je izenačil pravne posledice nesklenjene partnerske zveze z zunajzakonsko skupnostjo na tistih pravnih področjih, na katerih ima pravne posledice zunajzakonska skupnost. 12. Glede na navedeno in v skladu s 378. členom ZPP je revizijsko sodišče revizijo zavrnilo kot neutemeljeno.

(1) Ur. l. RS, št. 96/2012 in nadaljnji.

(2) Ur. l. RS, št. 65/2005 in nadaljnji.

(3) Ur. l. RS, št. 26/1999 in nadaljnji.

(4) Kot npr. 14. člen (prepoved diskriminacije) Evropske konvencije o človekovih pravicah (EKČP) v povezavi z 8. členom (pravica do spoštovanja zasebnega in družinskega življenja) EKČP in 12. Protokol k EKČP (splošna prepoved diskriminacije).

(5) Predlog zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju - ZPIZ-2, Poročevalec DZ z dne 19. 10. 2012 (prva obravnava). V drugi obravnavi predloga ZPIZ-2 je bila predlagana razširitev kroga upravičencev do vdovske pokojnine tudi na posameznike, ki živijo v registrirani istospolni partnerski skupnosti, z obrazložitvijo, da se s tem zagotavlja izvrševanje pravice do socialne varnosti po 50. členu Ustave RS, ki pomeni tudi pravico do pokojnine za posameznike, ki živijo v registrirani partnerski skupnosti, da se na ta način odpravi diskriminatorna obravnava.

(6)https://search.coe.int/cm/Pages/result_details.aspx?ObjectID=09000016805cf40a

(7) Povzeto po M. Pavčnik, Teorija prava, GV Založba, Ljubljana 2016, str. 310. (8) Ibidem, str. 402. (9) Ibidem, str. 400. (10) M. Pavčnik, Ustavnoskladna razlaga (zakona), Pravnik, št. 7-8/2012, str. 504, ki citira Sebastiana Nerada, Interpretativne odločbe Ustavnega sodišča, Uradni list RS 2007. (11) Na podlagi prvega odstavka 5. člena ZPZ se ZRIPS uporablja še 6 mesecev po uveljavitvi ZPZ (tj. do 23.8.2017), vendar od začetka uporabe ZPZ ni mogoče registrirati novih istospolnih partnerskih skupnosti po ZRIPS.

(12) Ur. l. RS, 33/2016. (13) Ur. l. RS, št. 69/2004 (uradno prečiščeno besedilo) - in nadaljnji.