Jedro

Ker je tožena stranka sklenila s prodajalcem dne 27.11.2003 kupoprodajno pogodbo pod odložnim pogojem, da velja, v kolikor ne bo prodajalec nepremičnine našel drugega kupca za neprememičnino do vključno 8.12.2003 in v kolikor mu bosta preostala kupca J. in J. N. vplačala do 10.12.2003 svoj del obveznosti na plačilo 20% kupnine, kar pa se ni uresničilo, ker je prodajalec dne 5.12.2003 sklenil kupoprodajno pogodbo s tožnikom, ki se je vpisal tudi kot lastnik teh nepremičnin v zemljiško knjigo, ne gre za dvojno prodajo. Ker se ni uresničil odložni pogoj, namreč pogodba z dne 27.11.2003 sploh ni stopila v veljavo glede prodaje nepremičnine, zato ta pogodba tudi ne more vplivati na veljavnost dne 5.12.2003 sklenjene kupoprodajne pogodbe, ki iz tega razloga ne more biti nična, na kar bi bilo sicer sodišče dolžno paziti po uradni dolžnosti. Ker pa je tožeča stranka tudi izkazala vse pogoje po 92. členu SPZ, to je svoje lastništvo na predmetni nepremičnini in tudi dejansko oblast toženca, ki s svojim ugovorom, da je šlo za dvojno prodajo, ni bil uspešen, je sodišče utemeljeno ugodilo tožbenemu zahtevku na podlagi 92. člena SPZ.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Okrajno sodišče na Vrhniki je razsodilo, da sta se toženca dolžna izseliti iz nepremičnin parc. št. 25/9 in parc. št. 495.S, pripisanih k vl. št. 1369 k.o. D.L., ki v naravi predstavljajo stanovanjsko hišo na naslovu P. 7, L., ter jo prazno oseb in njunih stvari izročiti v posest in uporabo tožniku M.C. v 60 dneh pod izvršbo. Naložilo jima je tudi, da sta dolžna solidarno plačati tožniku pravdne stroške v višini 110.235,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva izdaje sodbe do plačila.

Zoper sodbo sta se pritožila toženca. Izpodbijata jo iz vseh pritožbenih razlogov po 1. odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Predlagata, da se njuni pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo tako spremeni, da se tožbeni zahtevek zavrne, podrejeno pa, da se jo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje, vendar drugemu sodniku. Menita, da je sodišče prve stopnje predvsem zmotno uporabilo materialno pravo, ko ugotavlja, da v konkretni zadevi ne gre za dvojno prodajo. Prodajalec je s sklenitvijo prve prodajne pogodbe z dne 27.11.2003 že izčrpal svoja lastninska upravičenja, zato je druga pogodba, ki jo je

5.12.2003 s prodajalcem sklenil tožnik, pravno neveljavna.

Sodišče bi zato moralo ugotoviti ničnost druge pogodbe, na kar mora paziti po uradni dolžnosti, posledično pa zato tudi zavrniti tožbeni zahtevek tožeče stranke s stroškovnimi posledicami.

Pritožba ni utemeljena.

Bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere je dolžno paziti pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, ni ugotovilo, pritožnik pa jih tudi ni konkretiziral. Sodišče prve stopnje je ugotovilo vsa za odločitev pomembna dejstva, tako da tudi pritožbeni razlog nepopolne ali zmotne ugotovitve dejanskega stanja, ki ga tudi le nekonkretizirano uveljavlja pritožnik, ni podan. Glede na nadaljnje navedbe pa po mnenju pritožbenega sodišča pritožnik tudi neutemeljeno uveljavlja zmotno uporabo materialnega prava.

Ob ugotovitvah sodišča prve stopnje, da je tožnik sklenil s prodajalcem dne 5.12.2003 kupoprodajno pogodbo za nepremičnine, katerih izpraznitev in izročitev tožnik zahteva, in da je postal tudi že njihov zemljiškoknjižni lastnik ter da je bila dne 27.11.2003 sklenjena pogodba med prodajalcem in tožencem ter J. in J.N. ter J.U. kot kupci in sicer s pogojno veljavnostjo, če prodajalec ne bo našel za isto nepremičnino drugega kupca do vključno 8.12.2003 ter, če bosta kupca J. in J.N. do vključno 10.12.2003 vplačala svoj del obveznosti na plačilo kupnine, oba pogoja pa sta bila določena kumulativno, vendar pa se nista uresničila, ker je prodajalec B. dne 5.12.2003 sklenil kupoprodajno pogodbo s tožnikom, sklenjena pogodba z dne 27.11.2003 sploh ni stopila v veljavo in je tako brez pravnih učinkov. Dne 27.11.2003 sklenjena pogodba je bila sklenjena pod odložnim pogojem. Zahteva za plačilo določenega dela kupnine in pa pogoj, da bo prišlo do prodaje, če do določenega roka (v časovnem razmaku 11 dni) prodajalec ne bo našel drugega kupca, po presoji pritožbenega sodišča nista takšna odložna pogoja, ki bi bila v nasprotju z Ustavo RS, s prisilnimi predpisi ali z moralnimi načeli, zaradi katerih bi bila takšna pogodba nična. Ker pa je bila ta pogodba sklenjena pod odložnim pogojem, ki pa se ni uresničil, saj je uspel prodajalec B. prodati nepremičnino drugemu kupcu v roku določenem na 8.12.2003, je bila s tem drugim kupcem - tožnikom sklenjena pogodba dne 5.12.2003, je zaradi dogovorjenih odložnih pogojev v pogodbi z dne 27.11.2003 v 5. členu notarskega zapisa, bila ta brez pravnega učinka. Prav zaradi dogovorjenih odložnih pogojev pa pritožbeno sodišče tudi ne more sprejeti stališča pritožbe, da je prodajalec s sklenitvijo pogodbe z dne 27.11.2003 že izčrpal svoja lastninska upravičenja, zaradi česar naj bi bila pogodba z dne 5.12.2003 pravno neveljavna oziroma, ker da gre za dvojno prodajo, tudi nična, na kar bi moralo sodišče paziti po uradni dolžnosti. Ker sodišče prve stopnje pravilno zaključuje, da v danem primeru ne gre za dvojno prodajo in ker ne velja pogodba z dne

27.11.2003 zaradi neuresničitve pogojev njene veljavnosti, pa je brez učinka tudi dogovor, na podlagi katerega sta toženca pridobila pravico vseliti se v sporno hišo, po ugotovitvi, da pogodba z dne

27.11.2003 ni stopila v veljavo. Tožeča stranka je izkazala lastništvo sporne nepremičnine, da je ta v posesti tožene stranke in da na strani tožene stranke tudi ni ugotovljenih pravic, da bi lahko imela v posesti zahtevano nepremičnino v lasti tožnika. Ker jo torej zasedata brez pravnega naslova, je tudi ugoditev tožbenemu zahtevku v celoti v skladu z določbami 92. člena Stvarnopravnega zakonika.

Pritožbo tožene stranke je zato pritožbeno sodišče kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijano sodbo, ki je tako v formalnopravnem kot tudi materialnopravnem pogledu pravilna, potrdilo na podlagi 353. člena ZPP.

Tožena stranka bo morala sama nositi svoje stroške pritožbenega postopka, ker v njem ni bila uspešna. Odločitev o tem ima podlago v določbi 165. in 154. člena ZPP, vsebovana pa je že v odločitvi o zavrnitvi pritožbe.