Jedro

Trditveno in dokazno breme o obstoju pogojev za dovoljenost revizije je na strani revidenta.

Razlikovanje med tem, kdaj je določen objekt stanovanjski objekt in kdaj oporni oziroma podporni zid, samo po sebi v sodni praksi in tudi v teoriji ne vzbuja dvomov ali dilem. Njuna opredelitev jasno izhaja že iz določb Zakona o graditvi objektov (2. člen) in na njegovi podlagi izdane Uredba o razvrščanju objektov glede na zahtevnost gradnje. Revidenta pa tudi nista izkazala, da bi njuni vprašanji, ki ju gradita na drugačnem razumevanju teh dveh objektov od Vrhovnega sodišča, terjali dodatno vsebinsko razlago že tako jasnih pojmov. Zato ti dve vprašanji nista vprašanji, zaradi katerih bi Vrhovno sodišče revizijo vsebinsko obravnavalo. Tako tudi vprašanje, ki se nanaša na presojo faktorja pozidanosti, saj ni konkretizirano na okoliščine konkretne zadeve. Pogoj za dovoljenost revizije iz 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 zato ni izkazan.

Izrek

I. Revizija se zavrže. II. Tožeča stranka sama trpi svoje stroške revizijskega postopka.

Obrazložitev

1. Zoper v uvodu tega sklepa navedeno pravnomočno sodbo sodišča prve stopnje sta tožnika (v nadaljevanju revidenta) vložila revizijo. Njeno dovoljenost utemeljujeta s sklicevanjem na 2. točko drugega odstavka 83. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1). Priglašata stroške revizijskega postopka.

K I. točki izreka:

2. Revizija ni dovoljena.

3. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 kot neutemeljeno zavrnilo tožbo revidentov zoper odločbo Republike Slovenije, Upravne enote Koper, št. 351-460/2013-28 z dne 26. 7. 2013. Prvostopenjski upravni organ je z navedeno odločbo (gradbenim dovoljenjem) investitorjema A. A. in B. A. (stranki z interesom) dovolil gradnjo enostanovanjskega objekta „levi del“ na tam navedenem zemljišču, investitorju C. C. (stranka z interesom) pa gradnjo enostanovanjskega objekta „desni del“ na tam navedenem zemljišču. V postopku je bilo ugotovljeno, da je gradnja stanovanjskega objekta skladna z Odlokom o prostorskih ureditvenih pogojih Žusterna (v nadaljevanju PUP Žusterna). Revidentoma je bilo pojasnjeno, da oporni zidovi, čeprav se na določenih mestih stikajo s stavbo, niso del stavbe. Določba 31. člena PUP Žusterna, ki določa le odmik stanovanjskih objektov, zato za oporne zidove ne velja. Pritožbo revidentov zoper prvostopenjski akt je tožena stranka zavrnila z odločbo št. 35108-416/2013-3-00641107 z dne 21. 11. 2013. 4. Po drugem odstavku 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če je izpolnjen eden izmed tam navedenih pogojev za njeno dovoljenost. Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča je tako trditveno kot dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče dovoliti. To stališče je skladno z Ustavo RS (glej npr.: odločbe Ustavnega sodišča RS Up-858/08 z dne 3. 6. 2008, Up-1124/08 z dne 23. 9. 2008, Up-1057/08 z dne 2. 4. 2009, Up-1186/08 z dne 23. 4. 2009 in Up-1808/08 z dne 17. 9. 2009).

5. Revidenta uveljavljata dovoljenost revizije po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1, po kateri je revizija dovoljena, če gre po vsebini zadeve za odločitev o pomembnem pravnem vprašanju ali če odločba sodišča prve stopnje odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča glede pravnega vprašanja, ki je bistveno za odločitev, ali če v sodni praksi sodišča prve stopnje o tem vprašanju ni enotnosti, Vrhovno sodišče pa o tem še ni odločalo.

6. Kot pomembna pravna vprašanja navajata vprašanja: Ali je konstrukcijski zid, ki tvori del objekta individualne stanovanjske gradnje (ni pa nosilen za zunanje stene objekta), mogoče šteti kot podporni zid? Ali je pod podporni zid, kot ga definira 4. alineja 29. člena PUP Žusterna, mogoče šteti tudi zidno konstrukcijo, kot je razvidna iz načrta gradbenih konstrukcij: „Stropna plošča nad kletjo“, kot sta ga označila in priložila tožbi? Ali se faktor pozidanosti gradbene parcele v postopku izdaje gradbenega dovoljenja presoja zgolj z vidika poseganja v javni interes in torej ne (tudi) iz vidika poseganja v zasebni (individualni) interes lastnika sosednje nepremičnine?

7. Po presoji Vrhovnega sodišča tako navedena vprašanja za dovoljenost revizije ne zadoščajo, saj ne izpolnjujejo v ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča izoblikovanih zahtev za to, da se določeno pravno vprašanje upošteva kot pomembno pravno vprašanje, zaradi katerega Vrhovno sodišče revizijo vsebinsko obravnava.(1)

8. Razlikovanje med tem, kdaj je določen objekt stanovanjski objekt in kdaj oporni oziroma podporni zid, samo po sebi v sodni praksi in tudi v teoriji ne vzbuja dvomov ali dilem. Njuna opredelitev jasno izhaja že iz določb Zakona o graditvi objektov (2. člen) in na njegovi podlagi izdane Uredba o razvrščanju objektov glede na zahtevnost gradnje. Revidenta pa tudi nista izkazala, da bi njuni vprašanji, ki ju gradita na drugačnem razumevanju teh dveh objektov (da oporni zid samo zato, ker se v načinu gradnje stika s stanovanjskim objektom, ni več oporni zid), od Vrhovnega sodišča terjali dodatno vsebinsko razlago že tako jasnih pojmov. Zato ti dve vprašanji nista vprašanji, zaradi katerih bi Vrhovno sodišče revizijo vsebinsko obravnavalo (prim. odločbe Vrhovnega sodišča X Ips 660/2008, X Ips 18/2011X Ips 274/2012, X Ips 348/2012). Tudi vprašanje, ki se nanaša na presojo faktorja pozidanosti, ni pomembno pravno vprašanje v smislu 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1. Revidenta ga namreč nista konkretizirala na okoliščine te zadeve. Tako kot je zastavljeno, pa ne terja odgovora, ki bi pripomogel k zagotovitvi pravne varnosti, enotni uporabi prava ali k razvoju prava preko sodne prakse (prim. odločbe Vrhovnega sodišča X Ips 168/2013, X Ips 324/2014, X Ips 401/2014, X Ips 50/2015). Zato uveljavljani pogoj za dovoljenost revizije ni izkazan.

9. Glede na obrazloženo je Vrhovno sodišče revizijo zavrglo kot nedovoljeno na podlagi 89. člena ZUS-1. K II. točki izreka:

10. Revidenta z revizijo nista uspela, zato sama trpita svoje stroške revizijskega postopka (prvi odstavek 165. člena in prvi odstavek 154. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1).

(1) Odločbe Vrhovnega sodišča, npr.: X Ips 65/2012, X Ips 392/2011, X Ips 355/2012, X Ips 363/2012, X Ips 464/2012, X Ips 115/2013, X Ips 171/2013, X Ips 58/2014, X Ips 199/2014, X Ips 251/2014 , X Ips 306/2014 in druge.