Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Projekt PGD, na podlagi katerega je izdano izpodbijano gradbeno dovoljenje, dokazuje, da predmetna gradnja ne bo imela vpliva na sosednje objekte, med drugim glede osončenja (česar tožeči stranki niti ne zatrjujeta), hrupa, tresljajev v času gradnje in v smislu deformacij ali porušitve ter varnosti pred požarom. Tožeči stranki, ki nasprotujeta gradnji, za svoje trditve o škodljivosti vpliva na njuno nepremičnino v upravnem postopku nista predložili dokazov, ki bi jih sicer morali glede na določbo prvega odstavka 65. člena ZGO-1.
I. Tožba se zavrne.
II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.
Prvostopenjski organ je z izpodbijanim gradbenim dovoljenjem investitorjema A.A. in B.A. dovolil gradnjo enostanovanjskega objekta „levi del“ na parc. št. 80/6 in 80/3, obe k.o. … (točka 1. izreka) ter investitorju C.C., gradnjo enostanovanjskega objekta „desni del“ na parc. št. 80/5, 80/7 in 80/1, vse k.o. … pod tam navedenimi pogoji.
V obrazložitvi izpodbijane odločbe navaja, da se po prostorskih sestavinah dolgoročnega plana Občine Koper in družbenega plana Občine Koper, Odloka o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plačna Občine Koper ter Odloka o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana Mestne občine Koper nahajajo parcele, na katerih bo potekala gradnja na ureditvenem območju za poselitev, ki je namenjeno za stanovanja, prostorska enota KS-24 A1-območje strnjene stanovanjske zazidave. Navedeno območje ureja Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih Žusterna (v nadaljevanju PUP). Nameravana gradnja je dovoljena z 9. in 10. členom PUP Žusterna, ki v ureditveni coni A dovoljuje novogradnje, ki pomenijo zaokrožitev obstoječih grajenih struktur (dopolnilna gradnja), kar pomeni, da je dopustna novogradnja objektov v strnjeno zazidanem območju naselja ali stavbnem zemljišču, na katerem je mogoče zgraditi le posamičen objekt. Iz projektne dokumentacije je razvidno, da je višinski gabarit predvidene stavbe K+P+1. Ket je vkopana s treh strani, kar je skladno z 10. členom PUP, ki določa, da je za novogradnje načeloma maksimalna etažnost K+P+1+M, pri čemer je kletna etaža vkopana s treh strani in višina kolenčnega zidu mansarde 1,10 m. V lokacijskem postopku je treba ugotoviti vpliv na sosednje objekte z vidika osončenja in vedute. V posameznem objektu znotraj območja individualne stanovanjske zazidave naj bodo maksimalno tri enote. Objekti morajo biti od javnih cest odmaknjeni minimalno 5 m, v skladu z obvezno razlago 2. alinee tretjega odstavka 10. člena PUP pa so dovoljeni manjši odmiki, ki se določajo v skladu z zadnjim odstavkom 33. člena PUP Žusterna.
V projektni dokumentaciji so bili ugotovljeni tudi vplivi na sosednji objekt z vidika osončenja in vedute in ugotovljeno, da gradnja ne bo vplivala na osončenje sosednjih nepremičnin, niti vplivala na veduto višje ležečemu objektu za manjše odmike od javne ceste pa je pridobljeno soglasje Mestne občine Koper, Urada za gospodarske javne službe in promet. Oblikovanje gradnje parcele ter odmiki objekta od parcelnih mej so v skladu z 31. členom PUP, tako glede pozidanosti gradbene parcele, novozgrajena objekta pa bosta na severozahodni strani od parc. št. 79/4 k.o. … odmaknjena minimalno 4,15 m ter na severozahodni strani od parc. št. 78 k.o. … minimalno 4 m. V nadaljevanju zavrača ugovore tožeče stranke, ki se nanašajo na neskladnost nameravane gradnje s prostorskim aktom. Glede zatrjevanega premajhnega odmika podpornih zidov in drugih elementov zunanje ureditve pa navaja, da odmik podpornih zidov in drugih elementov zunanje ureditve v 31. členu PUP Žusterna ni predpisan, saj določa le odmik objektov stanovanjske gradnje.
Drugostopenjski organ je z odločbo št. 35108-416/2013-3-00641107 z dne 21. 11. 2013 pritožbo tožečih strank zavrnil. Glede ugovora tožečih strank, da bo gradnja bistveno vplivala na parc. št. 78 oziroma na lastništvo tožečih strank je navedel, da bo obravnavana gradnja stanovanjskega objekta oddaljena od objekta na parc. št. 78 k.o. … (sedaj 78/3 iste k.o.), katerega solastnika sta tožeči stranki, cca 12 m od meje parc. št. 78/7 iste k.o. (pred parcelacijo 78 iste k.o.) pa bo oddaljena 4 m. Nadalje projekt PGD na podlagi katerega je izdano izpodbijano gradbeno dovoljenje dokazuje, da predmetna gradnja ne bo imela vpliva na sosednje objekte, med drugim glede osončenja sosednjih objektov, hrupa, tresljajev v času gradnje in v smislu deformacij ali poruštve ali varnosti pred požarom, kar je razvidno iz vodilne mape št. 4/10 datum marec 2010 z dopolnitvijo št. 4/10 z datumom maj 2013 poglavje 0.8.1-opis lokacijskih podatkov.
Tožeči stranki izpodbijata odločbo upravnega organa prve stopnje iz razloga zmotne uporabe materialnega prava in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. V tožbi navajata, da je predvidena gradnja nedovoljena, saj ni v skladu z 31. členom PUP Žusterna, saj so odmiki objektov individualne stanovanjske gradnje od parcelnih mej manjši od 4 m. Iz načrta gradbenih konstrukcij je namreč razvidna načrtovana izgradnja zidu, ki posega v 4-metrski pas predpisanega odmika iz 31. člena Odloka, kar je tožeča stranka uveljavljala že v pritožbi zoper izpodbijano odločbo. Projekt investitorjev tudi ne obravnava problema stacionirane cisterne LPG, ki stoji na parceli tožečih strank št. 78/7 k.o. …. Splošno znano dejstvo je, da predstavljajo cisterne s fosilnimi gorivi dejavnik povečane požarne ogroženosti, glede na povečano požarno tveganost take naprave, bi tehnično poročilo eleboratov investitorja to morala obravnavati. Nadalje ugovarjata kršitev 31. člena Odloka PUP glede faktorja zazidanosti, ki naj bi bil napačno ugotovljen, saj bi morali biti v faktor zazidanosti upoštevani tudi armirano betonski zidovi, ki bodo namenjeni premoščanju višinske razlike med jugozahodnim in severozahodnim delom parcele. Glede na izvedbo navedenih treh podpornih zidov na vsako stran objekta, bi bilo treba pridobiti gradbeno dovoljenje za gradnjo nezahtevnega objekta in površino podpornih zidov upoštevati pri izračunu pozidanosti parcel investitorjev. Zaradi navedenega sodišču predlagata, da izpodbijano odločbo odpravi ter ji povrne stroške postopka.
Tožena stranka je sodišču posredovala upravne spise, odgovora na tožbo pa ni podala.
Prizadete stranke A.A., B.A. in C.C. v odgovoru na tožbo prerekajo tožbene navedbe tožečih strank. Glede stacionirane cisterne za plin navajajo, da je parc. št. 78/7 k.o. … v lasti Mestne občine Koper ter je postavljena nelegalno brez potrebnih soglasij lastnika parcele na kateri se nahaja, kar je razvidno iz dopisa Mestne občine Koper z dne 27. 1. 2014 iz katerega izhaja, da za postavitev cisterne in drugih objektov na parc. št. 78/7 k.o. … ni bilo izdano soglasje. Pri tem je treba upoštevati, da se cisterna nahaja na parcelni meji, zato bi morali tožeči stranki pridobiti soglasje lastnika parcele 80/1. Predvideni objekt je odmaknjen od cisterne več kot 4 m in je ločen z nizkim mejnim zidom, ki je oddaljen 0,5 m od cisterne ter nato zunanje stopnice, kar nedvomno zadostuje vidiku požarne varnosti. Glede na to, da se v zazidano površino ne vključuje zunanja stopnišča, zunanje klančine ter ostalo in glede na to, da standard SIST ISO 9836 določa zazidalno površino za stavbe, in ne za gradbeno inženirske objekte, podporni zid ne spada med stavbe. V nadaljevanju pojasnjujejo okoliščine sporov, ki so nastali v zvezi z gradnjo med njim ter tožečimi strankami in so vzrok za vložitev sicer neutemeljene tožbe.
V nadaljnji pripravljalni vlogi tožeči stranki prerekata navedbe prizadetih strank ter navajata dejstva na podlagi katerih naj bi bila postavitev podporne cisterne zakonita.
K točki I. izreka.
Tožba ni utemeljena.
Po presoji sodišča je odločba tožene stranke pravilna in zakonita, ima oporo v citiranih materialnih predpisih ter izhaja iz podatkov v upravnih spisih. Tožena stranka je v obrazložitvi izpodbijane odločbe podala pravilne razloge za svojo odločitev. Sodišče zato v celoti sledi njeni obrazložitvi ter obrazložitvi odločbe upravnega organa druge stopnje in ponovno ne navaja razlogov za svojo odločitev (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1). V zvezi s tožbenimi navedbami pa še dodaja: Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih Žusterna (v nadaljevanju PUP) v 29. členu določa pogoje za oblikovanje ograj in podpornih zidov, pri čemer v 4. alinei določa, naj bodo podporni zidovi na vidni strani obdelani s kamnom oziroma maksimalno ozelenjeni, maksimalna višina zidov pa 150 cm, oziroma naj bodo terasasti z vmesno zasaditvijo (za zasaditev se priporoča avtohtonih rastlin), v nasprotju z drugim odstavkom 31. člena in 2. alineo 29. člena PUP pa minimalnih odmikov podpornih zidov od parcelnih mej ne določa. Glede na navedeno je po mnenju sodišča ugovor tožeče stranke, ki se nanaša na odmik podpornega zidu od sosednjih parcel neutemeljen, saj minimalni odmik za to gradnjo ni predpisan. Odmik obravnavanega stanovanjskega objekta od parcele last tožečih strank pa je večji od 4 m, kar je skladno z zadnjim odstavkom 31. člena PUP. Za manjši odmik stanovanjskega objekta od parcelnih mej št. 7/4, 80/4 in 79/4 vse k.o. …, pa je bilo pridobljeno soglasje Mestne občine Koper, Urada za gospodarske javne službe z dne 22. 4. 2013, s čemer je izpolnjen tudi pogoj iz zadnjega odstavka 33. člena PUP za gradnjo v varovalnem pasu kategoriziranih cest. Tudi po mnenju sodišča ugovor tožečih strank, da bo gradnja bistveno vplivala na parcelo last tožečih strank ni utemeljen. Iz projekta na podlagi katerega je izdano izpodbijano gradbeno dovoljenje je razvidno, da bo obravnavana gradnja oddaljena od objekta na parc. št. 78/3 k.o. … (prej parc. št. 78 k.o. …) cca 12 m, od meje parc. št. 78/7 k.o. … pred parcelacijo parc. št. 78 iste k.o. pa 4 m. Projekt PGD, na podlagi katerega je izdano izpodbijano gradbeno dovoljenje, tudi po mnenju sodišča dokazuje, da predmetna gradnja ne bo imela vpliva na sosednje objekte, med drugim glede osončenja (česar tožeči stranki niti ne zatrjujeta), hrupa, tresljajev v času gradnje in v smislu deformacij ali porušitve ter varnosti pred požarom. Tožeči stranki, ki nasprotujeta gradnji, za svoje trditve o škodljivosti vpliva na njuno nepremičnino v upravnem postopku nista predložili dokazov, ki bi jih sicer morali glede na določbo prvega odstavka 65. člena ZGO-1, ki določa, da mora stranka, ki v pisni izjavi ali na obravnavi nasprotuje nameravani gradnji za svoje trditve predložiti dokaze. Glede na navedeno so ugovori tožečih strank o prekomernih vplivih nameravane gradnje neutemeljeni.
Neutemeljen pa je tudi ugovor tožečih strank, ki se nanaša na pomanjkljivo požarno varnost, kar naj bi vplivalo na nepremičnine v lasti tožeče stranke. Kakor izhaja iz PGD je varnost pred požarom, ko bo objekt v uporabi oziroma v obratovanju skladna za 49. členom PUP ter Zakonom o varstvu pred požarom, saj so bili pri projektiranju upoštevani z zakonom predvideni ukrepi, eleborat zasnove požarne varnosti pa je izdelal pooblaščeni izdelovalec. Ugovor tožeče stranke, ki se nanaša na lokacijo in varnost plinohrama, ki se nahaja na zemljišču tožeče stranke, na odločitev o stvari ne more vplivati, saj postavitev in obratovanje plinohrama tožečih strank ni predmet tega postopka. Tožeči stranki pa zgolj s pavšalnimi navedbami glede potencialne nevarnosti, ki naj bi jo predstavljala novogradnja, ki je predmet izpodbijanega gradbenega dovoljenja ne moreta uspeti. Ostali ugovoru, ki se nanašajo na faktor pozidanosti so neupoštevni in neutemeljeni. Tožeča stranka s podanimi ugovori ščiti le svoje individualne interese, zato z ugovori, ki se nanašajo na javni interes ne more uspeti. Kakor je sodišče v tej sodbi tudi obrazložilo, pa so tudi sicer neutemeljeni in neupoštevni.
Iz navedenih razlogov je sodišče presodilo, da je izpodbijana odločba pravilna in zakonita, zato je tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 zavrnilo.
K točki II. izreka: Izrek o stroških temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1, ki določa, da v primeru, če sodišče tožbo zavrne vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.