Jedro

Predlog se zavrne.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1. Tožnik je uveljavljal odškodnino za nepremoženjsko in premoženjsko škodo zaradi izbrisa iz registra stalnega prebivalstva.

2. Sodišče prve stopnje je razsodilo, da je toženka dolžna tožniku plačati znesek 6.450 EUR v petih enakih obrokih po 1.290 EUR, od katerih prvi zapade v 30 dneh po pravnomočnosti sodbe, nato pa vsak naslednji v roku enega leta od zapadlosti prejšnjega obroka, ter da je ob zamudi plačila posameznega obroka dolžna plačati tudi zakonske zamudne obresti od zapadlosti obroka dalje (I. točka izreka). Kar je tožnik zahteval več ali drugače, je zavrnilo (II. točka izreka).

3. Sodišče druge stopnje je pritožbama tožnika in toženke delno ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje v I. točki izreka spremenilo tako, da je tožbeni zahtevek zavrnilo še za 2.450 EUR (tako da celoten znesek znaša 4.000 EUR); število obrokov je znižalo s pet na štiri, znesek posameznega obroka pa je znižalo s 1.290 EUR na 1.000 EUR; toženki je v primeru zamude s plačilom posameznega obroka od zneska tega obroka naložilo tudi zakonske zamudne obresti, ki tečejo od 6. 6. 2017 (namesto od zapadlosti posameznega obroka), dokler ne dosežejo višine prisojene glavnice odškodnine. Sicer je pritožbi zavrnilo in v izpodbijanem, a nespremenjenem delu potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

4. Tožnik je zoper sodbo sodišča druge stopnje vložil predlog za dopustitev revizije. Meni, da je treba v obravnavani zadevi izpostaviti materialnopravno vprašanje glede določitve višine nepremoženjske škode zaradi izbrisa tožnika iz registra stalnega prebivalstva kot tudi sam način dokazovanja nastanka, višine in obsega zatrjevane premoženjske škode z izvedencem finančne stroke. Sodba sodišča druge stopnje naj bi bila v nasprotju s sodno prakso, to je z odločbami VSL 374/20207, VSC Cp 360/2017 in VSL II Cp 1191/2020, ter naj takšne sodne prakse tudi ne bi bilo mogoče uporabiti v konkretnem primeru, ki naj bi bil bistveno drugačen.

5. Predlog ni utemeljen.

6. Vrhovno sodišče dopusti revizijo, če je od njegove odločitve mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, ki je pomembno za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse (prvi odstavek 367.a člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP). Navedeni pogoji za dopustitev revizije v obravnavani zadevi niso podani, zato je Vrhovno sodišče predlog zavrnilo (drugi odstavek 367.c člena ZPP).

7. Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, ki je naveden v uvodu odločbe. Odločitev je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).