Jedro

Trditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije sta na ravidentu.

Ker o vprašanju, ki ga revident navaja, že obstaja obsežna in ustaljena upravnosodna praksa Vrhovnega sodišča, po kateri je za obstoj ovir iz drugega odstavka 32. člena ZDen odločilno stanje v času vračanja podržavljenega premoženja, to vprašanje ni pomembno pravno vprašanje v smislu 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.

Izrek

I. Revizija se zavrže. II. Tožeča stranka sama trpi svoje stroške revizijskega postopka.

Obrazložitev

1. Tožeča stranka (v nadaljevanju revident) je vložila revizijo zoper v uvodu tega sklepa navedeno pravnomočno sodbo sodišča prve stopnje. Dovoljenost revizije utemeljuje s sklicevanjem na 2. točko drugega odstavka 83. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1). Priglaša stroške revizijskega postopka.

K I. točki izreka:

2. Revizija ni dovoljena.

3. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 kot neutemeljeno zavrnilo revidentovo tožbo zoper odločbo Republike Slovenije, Upravne enote Nova Gorica, št. 321-268/93-DE-137 z dne 20. 9. 2012. Z navedeno odločbo je prvostopenjski organ odločil, da se revidentu za del podržavljenega zemljišča parc. št. ... k. o. ... v izmeri 707 m2 prizna odškodnina v obveznicah Slovenske odškodninske družbe, d. d. (sedaj državni holding d. d.), v znesku 872,20 DEM. V upravnem postopku je bilo ugotovljeno, da obstajajo ovire za vračilo zemljišča v naravi po drugem odstavku 32. člena Zakona o denacionalizaciji (v nadaljevanju ZDen). Tožena stranka je z odločbo, št. 490-75/2012/2 z dne 11. 11. 2014, zavrnila revidentovo pritožbo zoper prvostopenjski akt. 4. Po drugem odstavku 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če je izpolnjen eden izmed tam navedenih pogojev za njeno dovoljenost. Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča je tako trditveno kot dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče dovoliti. Ustavno sodišče RS je že v več sklepih (npr. Up-858/2008 z dne 3. 6. 2008, Up-1124/2008 z dne 23. 9. 2008, Up-1057/2008 z dne 2. 4. 2009, Up-1186/2008 z dne 23. 4. 2009 in Up-1808/2008 z dne 17. 9. 2009) ugotovilo, da takšno stališče ni v nasprotju z Ustavo RS.

5. Revident uveljavlja dovoljenost revizije po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1, po kateri je revizija dovoljena, če gre po vsebini zadeve za odločitev o pomembnem pravnem vprašanju ali če odločba sodišča prve stopnje odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča glede pravnega vprašanja, ki je bistveno za odločitev, ali če v sodni praksi sodišča prve stopnje o tem vprašanju ni enotnosti, Vrhovno sodišče pa o tem še ni odločalo.

6. Pomembnost pravnega vprašanja je po dikciji ZUS-1 treba presojati glede na vsebino zadeve. Odločitev o vprašanju pa mora biti pomembna za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse. V revizijskem postopku pred Vrhovnim sodiščem je namreč poudarjen objektivni pomen tega izrednega pravnega sredstva in s tem vloga Vrhovnega sodišča pri razvoju prava, v usmerjanju sodne prakse in zagotavljanju njene enotnosti.(1) V skladu z ustaljeno upravnosodno prakso Vrhovnega sodišča zato ni pomembno pravno vprašanje v smislu 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 vprašanje, ki se ne nanaša na vsebino zadeve (X Ips 204/2011, X Ips 128/2012, X Ips 360/2012, X Ips 452/2012, X Ips 251/2014 in druge), vprašanje, ki v pravni teoriji in sodni praksi ne vzbuja dvomov ali dilem in je odgovor nanj možen že na podlagi branja določb zakonskih in podzakonskih aktov (X Ips 493/2012, X Ips 15/2013, X Ips 167/2013, X Ips 277/2013, X Ips 119/2014 in druge), in že rešeno vprašanje, to je vprašanje, na katerega je Vrhovno sodišče že odgovorilo (X Ips 131/2010, X Ips 115/2013, X Ips 252/2013, X Ips 197/2014, X Ips 273/2014 in druge).

7. Tako vprašanje (že rešeno vprašanje) izpostavlja tudi revident. Kot pomembno pravno vprašanje namreč navaja: „Kdaj mora biti izpolnjena ovira za vračilo zemljišča v naravi po drugem odstavku 32. člena ZDen, ali ob vložitvi zahteve za denacionalizacijo ali v času odločanja pristojnega organa.“

8. O tem vprašanju že obstaja obsežna in ustaljena upravnosodna praksa Vrhovnega sodišča, po kateri je za obstoj ovir iz drugega odstavka 32. člena ZDen odločilno stanje v času vračanja (glej odločbe Vrhovnega sodišča, kot npr.: U 1147/95 z dne 19. 2. 1999, I Up 1092/2005 z dne 9. 4. 2008, I Up 63/2006 z dne 29. 10. 2008, I Up 535/2006 z dne 6. 9. 2007, I Up 372/2005 z dne 13. 7. 2005 X Ips 375/2007 z dne 26. 5. 2010 in druge).

9. Ker o tem vprašanju že obstaja ustaljena upravnosodna praksa Vrhovnega sodišča, je Vrhovno sodišče v več svojih odločbah tudi že odločilo, da v zvezi s tem vprašanjem pogoj za dovoljenost revizije po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izpolnjen (X Ips 39/2010, X Ips 102/2010, X Ips 409/2010, X Ips 260/2011). Zato tudi v obravnavani zadevi uveljavljani pogoj za dovoljenost revizije po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izpolnjen.

10. Ker revident ni izkazal izpolnjevanja uveljavljanega pogoja za dovoljenost revizije iz drugega odstavka 83. člena ZUS-1, je Vrhovno sodišče revizijo zavrglo kot nedovoljeno na podlagi 89. člena ZUS-1. K II. točki izreka:

11. Revident z revizijo ni uspel, zato sam trpi svoje stroške revizijskega postopka (prvi odstavek 165. člena in prvi odstavek 154. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1).

(1) Enako tudi odločba Ustavnega sodišča RS Up-1782/08, U-I-166/08 z dne 18. 6. 2009; 14. točka obrazložitve.