Jedro

Če so temperature pod 0 stopinj C in je pred tem deževalo, je treba cesto preventivno posuti.

Izrek

1. Pritožbi tožeče stranke se u g o d i in se sodba sodišča prve stopnje v glavni stvari tako s p r e m e n i , da je tožena stranka VOC C. odškodninsko odgovorna tožeči stranki za škodo iz škodnega dogodka dne 7.12.1992 (zdrs z vozilom na neposipani cesti).

2. Odločitev o pravdnih stroških se r a z v e l j a v i , saj bo o vseh stroških odločilo prvostopno sodišče s končno odločbo.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče v celoti zavrnilo tožbeni zahtevek.

Proti takšni sodbi se je pritožila tožeča stranka iz vseh pritožbenih razlogov. Kritičnega dne sta bili najmanj dve nesreči, zaradi poledice. Poledica je bila na več kot 100 metrih dolžine. Gre za glavno cesto, ki povezuje dva dela Slovenije. Takšna situacija je zahtevala izjemen nadzor. Odprto je vprašanje,ali bi lahko samo voda iz cerade povzročila poledico. En dan pred nesrečo je deževalo, izvedenec pa si je ogledal kraj več let po nesreči. Temperature so bile pod 0 stopinj, sporni ovinek bi moral biti posipan.V kolikor tožena stranka ve za parkiranje tovornjakov, mora računati z izlito vodo in preventivno posipati. Cesta ni bila zadostno kontrolirana.

Tožena stranka mora zagotoviti varno vožnjo. Pred nesrečo je bila cesta suha, in je bila poledica presenečenje.

Pritožba je utemeljena.

Prvostopno sodišče je dejansko stanje v celoti ugotovilo in bi po materialnem pravu moralo ugoditi tožbenemu zahtevku po temelju.

Sodišče je ugotovilo naslednje dejansko stanje: Na dan škodnega dogodka se je na istem odseku pripetila še ena prometna nesreča. Tožena stranka je šele po drugi nesreči posipala cestišče. Nesreča tožnice se je pripetila v ovinku. Temperatura v času škodnega dogodka je bila pod 0 stopinj C. Poledenel je bil daljši cca 200 metrov dolg odsek ceste. Parkirišče s tovornjaki je tik ob cesti in je toženi stranki znano. Tožena stranka je pregledala cesto med 3. in 4. uro zjutraj. En dan pred nesrečo je deževalo.

Člen 57 Pravilnika o obnavljanju, rednem vzdrževanju in varstvu cest predpisuje posipanje takoj, ko se zazna poledica. V konkretnem primeru je bila poledica tako nevarna, da sta se pripetili kar dve nesreči, kar kaže, da tožena stranka ni opravljala kontrole in posipanja z zadostno skrbnostjo. Sodišče je ugotovilo, da je bila poledenela magistralna cesta in sta na poledico opozorili šele dve nesreči, namesto da bi tožena stranka ob boljši kontroli opozorila voznike na nevarnost in cesto pravočasno posipala.

Tožena stranka je v tej pravdi tudi zatrjevala, da naj bi se voda izlila na cestišče iz cerade parkiranega tovornjaka. Ta trditev pa ravno kaže, da je bila toženi stranki takšna možnost znana in bi morala s takšno nevarnostjo računati. Sicer pa prvostopno sodišče ni izvedlo nobenega neposrednega dokaza o tem, da se je voda res izlila iz cerade, saj je to možnost domnevala le tožena stranka.

Podana je torej odškodninska odgovornost tožene stranke po čl. 154/I ZOR, kakor tudi po specialni določbi čl. 184 ZOR. Tožena stranka namreč ni dokazala, da je zimsko službo opravljala kot povprečno skrben vzdrževalec. Zgolj rutinski pregled cestišča v zimskem času, ko je temperatura pod 0 stopinj in je en dan pred nesrečo še deževalo, ni zadosten. Skrbnost tožene stranke bi morala biti večja, saj se poledica ni pojavila samo na enem krajšem odseku, ampak na dolžini kar cca 200 metrov, kar je za magistralno cesto nedopustno.

Glede na padavine en dan pred obema nesrečama, bi bilo treba cesto preventivno posuti, saj so bile toženi stranki znane temperature pod lediščem.

Glede na vse te okoliščine je pritožbeno sodišče z vmesno sodbo odločilo o temelju, ni pa smelo spremeniti sodbe glede višine odškodnine, ker dejanskega stanja prvostopno sodišče glede na zavrnitev zahtevka ni ugotovilo.

O višini premoženjske škode bo odločilo prvostopno sodišče, ravno tako pa bo odločilo o vseh stroških postopka, ki sedaj še niso dokončno znani.