Jedro

V delovnem sporu o pravici do dela na določenem delovnem mestu je revizija dovoljena, če jo dopusti sodišče. Ker v tem delu zahtevka ne gre za premoženjski delovni spor, ni mogoče uporabiti določb petega odstavka 367. člena ZPP o seštevanju vrednosti posameznih zahtevkov iz naslova razlike plače, kot podlage za revizijo.

Izrek

Revizija zoper sklep o zavrženju tožbe se zavrže. Sicer se revizija zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrglo tožnikovo tožbo glede zahtevka, da ga je tožena stranka dolžna pozvati na delo na delovnem mestu sekretar – osebni svetovalec, ki je uvrščeno v 57. plačni razred. Ugotovilo je, da je bil tožnik pri toženi stranki s sklepom z dne 25. 8. 2005 razporejen v uradniški naziv svetovalec III in je za to delo 19. 9. 2005 tudi podpisal pogodbo o zaposlitvi. Ker se tožnik zoper navedeni sklep ni pritožil oziroma v zvezi s pogodbo o zaposlitvi pri toženi stranki ni uveljavljal varstva pravic, pogoji za vložitev tožbe dne 3. 3. 2006 niso bili izpolnjeni. Hkrati je sodišče zavrnilo tožnikov denarni zahtevek za plačilo razlike plače med plačo po obračunski osnovi delovnega mesta svetovalec III in plačo za delovno mesto sekretar - osebni svetovalec, vse od 15. 10. 1992 dalje v mesečno opredeljenih zneskih, zahtevek za plačilo jubilejne nagrade v letu 1992 in 2002 ter zahtevek za plačilo razlike premij, vplačanih v pokojninski sklad javnih uslužbencev.

2. Sodišče druge stopnje je tožnikovi pritožbi delno ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje glede zavrnitve denarnih zahtevkov za čas pred vključno 18. 9. 2005 razveljavilo in v tem obsegu vrnilo zadevo sodišču prve stopnje v novo sojenje. Sicer pa je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in v preostalem delu potrdilo sklep o zavrženju tožbe in zavrnilno sodbo sodišča prve stopnje.

3. Zoper pravnomočni sklep o zavrženju dela tožbe ter pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje vlaga tožnik revizijo, podredno pa tudi predlog za dopustitev revizije v zvezi z odločitvijo o zahtevku za poziv na delovno mesto sekretar – osebni svetovalec. Navaja, da vrednost pravnomočne odločitve o denarnem zahtevku presega vrednost 40.000,00 EUR, tako da je revizija v tem delu že po zakonu dovoljena. Hkrati pa gre za povezana zahtevka, saj je utemeljenost zahtevka za plačilo razlike plače odvisna od odločitve o zahtevku v zvezi s pozivom na delo, tako da bi morala biti na tej podlagi revizija že po zakonu dovoljena tudi glede odločitve o pozivu tožnika na delo na njegovo delovno mesto.

4. Revizija deloma ni dovoljena, deloma pa ni utemeljena.

5. Z zahtevkom za poziv na delo na delovno mesto sekretar – osebni svetovalec, ko je bil tožnik predhodno v letu 2005 že pozvan na delo in razporejen na delovno mesto v uradniškem nazivu svetovalec III, vsebinsko pomeni spor o razporeditvi delavca na delovno mesto oziroma spor o pravici delavca do dela na določenem delovnem mestu z ustrezno obračunsko osnovo plače. Tako oblikovani tožbeni zahtevek ne predstavlja niti premoženjskega delovnega spora, niti spora glede obstoja ali prenehanja delovnega razmerja v smislu 1. in 2. točke 31. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (v nadaljevanju ZDSS-1), temveč gre za delovni spor, v katerem je na podlagi 5. točke navedenega člena in 367.a člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) revizija dovoljena, če jo dopusti sodišče. Ker v tem delu ne gre za premoženjski delovni spor, tudi ni mogoče uporabiti določb petega odstavka 367. člena ZPP o seštevanju vrednosti posameznih zahtevkov kot podlage za revizijo.

6. Vrhovno sodišče je s sklepom VIII DoR 104/2011 z dne 17. 11. 2011 že odločilo o tožnikovem predlogu za dopustitev revizije glede odločitve o zavrženju tožbe v zvezi z zahtevkom za poziv tožnika na delovno mesto sekretar – osebni svetovalec in predlog kot neutemeljen zavrnilo.

7. Glede na navedeno je sodišče na podlagi 377. člena ZPP revizijo v zvezi s pravnomočnim sklepom sodišča druge stopnje o zavrženju tožbe glede poziva tožnika na delovno mesto sekretar – osebni svetovalec kot nedovoljeno zavrglo.

8. Tožnik sam ugotavlja, da je utemeljenost denarnih zahtevkov za čas od 18. 9. 2005 dalje, o zavrnitvi katerih je bilo pravnomočno odločeno, odvisna od pravice tožnika do dela na delovnem mestu sekretar – osebni svetovalec. Ker je sodišče ugotovilo, da je bil tožnik na podlagi pravnomočnega sklepa z dne 25. 8. 2005 in pogodbe o zaposlitvi z dne 19. 9. 2005 zaposlen na delovnem mestu v uradniškem nazivu svetovalec III, ni zmotno uporabilo materialnega prava, ko je zavrnilo tožbeni zahtevek za plačilo razlike plače in razlike drugih izplačil po višji obračunski osnovi delovnega mesta sekretarja – osebnega svetovalca.

9. Glede na navedeno je sodišče na podlagi 378. člena ZPP revizijo zoper pravnomočno sodbo o zavrnitvi tožnikovih denarnih zahtevkov kot neutemeljeno zavrnilo.