Jedro

V času veljavnosti ZZUSUDJZ tek objektivnega roka za vložitev predloga za obnovo postopka ni bil prekinjen.

Izrek

I. Revizija se zavrne.

II. Tožeča stranka mora v 15 dneh od vročitve te sodbe povrniti toženi stranki njene revizijske stroške v znesku 671,97 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega naslednjega dne po izteku roka za izpolnitev obveznosti, določenega v tej točki izreka dalje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je kot prepoznega zavrglo predlog tožeče stranke za obnovo postopka VII Pg 3437/2011. Sodišče druge stopnje je tej odločitvi pritrdilo.

2. Vrhovno sodišče je s sklepom III DoR 134/2021 z dne 19. 10. 2021 dopustilo revizijo glede vprašanja, _ali sta sodišči pravilno uporabili materialnopravne določbe 3. člena Zakona o začasnih ukrepih v zvezi s sodnimi, upravnimi in drugimi javnopravnimi zadevami za obvladovanje širjenja nalezljive bolezni SARS-CoV-2 (COVID-19) (v nadaljevanju ZZUSUDJZ), ko sta presodili, da ni prišlo do prekinitve objektivnega roka za vložitev predloga za obnovo postopka._

3. Zoper sklep sodišča druge stopnje tožeča stranka vlaga revizijo, v kateri uveljavlja zmotno uporabo materialnega prava, natančneje 3. člena ZZUSUDJZ. Vrhovnemu sodišču predlaga razveljavitev odločb sodišč druge in prve stopnje ter vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje.

4. Tožena stranka v odgovoru na revizijo primarno predlaga zavrženje revizije, podredno pa njeno zavrnitev.

**Razlogi sodišč prve in druge stopnje**

5. Sodišče druge stopnje je pritrdilo odločitvi sodišča prve stopnje, da prekinitev rokov po ZZUSUDJZ od 29. 3. 2020 do 31. 5. 2020 na tek petletnega roka za vložitev predloga za obnovo postopka ni vplivala. Prekinitev teka rokov po ZZUSUDJZ je potrebno upoštevati primerljivo enako kot prekinitev procesnih rokov v primeru poletnega poslovanja sodišča (tretji odstavek 83. člena Zakona o sodiščih, v nadaljevanju ZS). Roki, določeni po dnevih, od 15. julija do 15. avgusta (čas poletnega poslovanja sodišč - sodne počitnice) ne začnejo teči in ne potečejo, tek rokov, ki so tekli pred sodnimi počitnicami, pa se prekine in nadaljuje po koncu sodnih počitnic. Pri daljših - objektivnih rokih bi gramatikalna razlaga 83. člena ZS privedla do nerazumnih zaključkov, pa tudi do nasprotja s 111. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Namen določb o prekinitvi teka rokov se namreč pri letnih rokih, ki se praviloma navezujejo na neke objektivne okoliščine, izgubi. Ob upoštevanju tretjega odstavka 111. člena ZPP je petletni rok za vložitev predloga za obnovo postopka, ki je začel teči29. 9. 2015, iztekel z iztekom dne 29. 9. 2020. Predlog, vložen 17. 11. 2020, je tako prepozen.

**Revizijske navedbe**

6. Revidentka trdi, da uporaba določb 83. člena ZS in 111. člena ZPP na način, kot sta jih uporabili sodišči nižjih stopenj, ne pride v poštev, saj je bil namen ZZUSUDJZ v izrednem stanju strankam zagotoviti izvajanje pravic in obveznosti v zvezi s sodnimi, upravnimi in drugimi javnopravnimi zadevami na način, ki ustreza nujnim razmeram in še ni urejen v dotlej obstoječi zakonodaji. Namen ZZUSUDJZ je povsem drugačen kot namen 83. člena ZS, ki ureja vsakoletne in vnaprej predvidene sodne počitnice. Iz tega razloga ZS v razmerju do ZZUSUDJZ ni _lex specialis_, ampak je ZZUSUDJZ _lex specialis_ v razmerju do ZS (in ZPP). Nadalje revidentka poudarja, da je v predlogu ZZUSUDJZ izrecno zapisano, da je eden izmed ciljev ZZUSUDJZ zadržanje teka vseh rokov, tako procesih (razen nujnih) kot materialnih, brez izjeme, ne glede na to, ali so določeni v dnevih, mesecih ali letih. Prav tako revidentka nasprotuje stališču, da prekinitev teka rokov po ZZUSUDJZ vpliva le na tiste roke, ki so se iztekli v času prekinitve. V nadaljevanju revidentka izpostavi še sklep VS RS I Ips 31936/2014 z dne5. 11. 2020, v katerem se je VS RS opredelilo do vprašanja teka roka za vložitev pritožbe, in sklep VSL IV Cp 1887/2020 z dne 7. 12. 2020, v katerem se je višje sodišče opredelilo do vprašanja teka roka za vložitev predloga za nadaljevanje postopka v mirovanju. Na koncu tožeča stranka sodiščema nižjih stopenj očita še kršitev ustavnih pravic (pravice do pravne varnosti, enakosti pred zakonom, enakega varstva pravic, sodnega varstva itd.).

7. Tožena stranka v odgovoru na revizijo uvodoma trdi, da tožeča stranka nima pravnega interesa za revizijo, ker zaradi zamude subjektivnega roka za vložitev predloga za obnovo postopka, tudi z morebitno ugoditvijo njeni reviziji, ne more izboljšati svojega pravnega položaja. Nadalje trdi, da je objektivni rok za obnovo postopka določen brezpogojno in se ob tem smiselno sklicuje na sklepVSRS IV Ips 21/2021 z dne 21. 9. 2021 o vprašanju teka absolutnega zastaralnega roka za pregon (šesti odstavek 42. člena Zakona o prekrških) med epidemijo. Po prepričanju tožene stranke je začasni ukrep zadržanja teka rokov v času epidemije po ZZUSUDJZ varoval tiste, ki bi jim roki začeli teči, oziroma tiste, ki bi se jim roki iztekli v času veljavnosti začasnih ukrepov in zaradi epidemije ne bi mogli učinkovito varovati svojih pravic. Interventni zakon nikakor ni bil namenjen podaljševanju zakonskih rokov, pri katerih uveljavljanje pravnega varstva ni bilo ogroženo zaradi izrednih okoliščin v posledici epidemije in v tem smislu interventni zakon ni namenjen podaljševanju objektivnih rokov, ki so začeli teči dolgo pred nastopom epidemije in ki so iztekli (nekaj mesecev) po prenehanju izrednih okoliščin, povzročenih z epidemijo. S sprejetjem argumentacije tožeče stranke, da se v skladu z določbo 3. člena ZZUSUDJZ, kot _lex specialis_, vsi procesni roki (razen nujnih) podaljšajo za 64 dni, bi se nedopustno poseglo v načelo pravne varnosti, ki ga zagotavlja objektivni prekluzivni rok. V nadaljevanju tožena stranka poudari, da je upoštevaje stališča pravne teorije in sodne prakse VSRS (sklep VSRS VIII Ips 296/2005 z dne 20. 6. 2006) pravilna obrazložitev sodišča druge stopnje, da zadržanje teka rokov po ZZUSUDJZ ne vpliva na tek objektivnega roka za vložitev predloga za obnovo postopka, določenega v letih.

**O predlaganem zavrženju revizije**

8. Tožena stranka v odgovoru na revizijo Vrhovnemu sodišču predlaga njeno zavrženje, ker naj tožeča stranka ne bi imela pravnega interesa zanjo, saj naj bi zamudila tridesetdnevni subjektivni rok za vložitev predloga za obnovo postopka. To pomeni, da tudi z morebitnim uspehom v revizijskem postopku svojega pravnega položaja ne bi mogla izboljšati. Poleg tega tožena stranka predlaga tudi delno zavrženje revizije v delu, ki se nanaša na Odredbo predsednika Vrhovnega sodišča z dne 13. 3. 2020, v skladu s katero naj bi prenehali teči procesni roki v nenujnih zadevah od 16. 3. 2020 do vključno 31. 5. 2020, ker naj bi tožeča stranka presegla meje dopuščenega vprašanja.

9. Upoštevaje, da se sodišči prve in druge stopnje z vprašanjem zamude subjektivnega roka nista ukvarjali, ker sta predlog za obnovo postopka zavrgli z utemeljitvijo, da je tožeča stranka zamudila objektivni rok za vložitev predloga, Vrhovno sodišče o utemeljenosti toženkinega ugovora ne more in ne sme presojati.

10. Tožena stranka ima prav, da je revidentka s trditvami o Odredbi predsednika Vrhovnega sodišča z dne 13. 3. 2020 presegla meje, ki jih je z dopuščenim vprašanjem začrtalo Vrhovno sodišče. Vrhovno sodišče v tem delu revizije ni zavrglo, teh trditev pa tudi ni upoštevalo pri njeni presoji.

**Razlogi za zavrnitev revizije**

11. ZZUSUDJZ v prvem odstavku 3. člena določa, da roki za uveljavljanje pravic strank v sodnih postopkih, določeni z zakonom, ne tečejo. V drugem odstavku pa je določeno, da roki v sodnih postopkih ne tečejo, razen v sodnih zadevah, ki se obravnavajo kot nujne.

12. Nobenega dvoma ni, da obravnavana zadeva ni nujna (tretji odstavek83. člena ZS), zato je za odločitev o dopuščenem revizijskem vprašanju pomembna le razlaga prvega odstavka 3. člena ZZUSUDJZ v zvezi s 111. členom ZPP.

13. Objektivni rok za vložitev predloga za obnovo postopka je zakonski rok, ki ga ni mogoče podaljšati. Po poteku petih let od dneva, ko je postala odločba pravnomočna, se obnova postopka zaradi novih dejstev in dokazov ne more več predlagati v nobenem primeru (tretji odstavek 396. člena ZPP).

14. V obravnavani zadevi je petletni rok za vložitev predloga za obnovo postopka začel teči 29. 9. 2015. Skladno s tretjim odstavkom 111. člena ZPP se roki, ki so določeni v letih, končajo s pretekom tistega dne v zadnjem letu, ki se po svoji številki ujema z dnem, ko je rok začel teči. To pomeni, da je skladno s to zakonsko določbo rok za vložitev predloga za obnovo postopka iztekel s potekom 29. 9. 2020, to je skoraj polne štiri mesece po prenehanju razlogov za začasne ukrepe ZZUSUDJZ.1 Določba 111. člena ZPP nič ne pove o tem, kaj se zgodi oziroma kako se upošteva, če rok nekaj časa ne teče. 15. ZZUSUDJZ v prvem odstavku 3. člena določa samo, da roki v nenujnih sodnih zadevah ne tečejo, nič pa ne pove, kako se prekinitev teka rokov upošteva. Smiselno povsem enako določbo, da procesni roki (v času poletnega poslovanja sodišča) ne tečejo, od novele ZS-C (Ur. l. 28/2000) vsebuje tudi 83. člen ZS. Tudi ZS ne pojasni, ali prekinitev teka rokov vpliva na njegovo podaljšanje.

16. Ker niti ZS niti ZZUSDJZ ne določata, kako je treba razumeti določbi, da „roki ne tečejo“, je treba razlago poiskati z umestitvijo obeh določb v okvir določb ZPP o računanju rokov. Po določbi četrtega odstavka 111. člena ZPP, ki velja za vse roke, določene po dnevih, mesecih ali letih, se izteče rok, če je zadnji dan roka sobota, nedelja, praznik ali drug dela prost dan, ki ga določa zakon o praznikih, s pretekom prvega prihodnjega delavnika. Po nobeni določbi ZPP se rok ne bo podaljšal zaradi tega, ker je med tekom roka sobota, nedelja ali kakšen drug dela prost dan (_tempus continuum_)2, pač pa samo tedaj, če se rok izteče na tak dan. To velja tudi za zelo kratke roke, ko dela prosti dnevi lahko izjemno „skrčijo“ rok za opravo procesnega dejanja. V nekaterih primerih (glej npr. osmi odstavek 237.a člena ZFPPIPP) zato zakon določa roke v delovnih dnevih.

17. Sodna praksa se je v zvezi z določbo 83. člena ZS že večkrat izrekla o teku, začetku teka rokov in izteku teka rokov, določenih v dnevih, v času med sodnimi počitnicami (glej npr. sklepa VS RS II Ips 192/2003 z dne 11. 3. 2004,II Ips 272/2002 z dne 14. 11. 2002 in druge). V vseh primerih je šlo za subjektivne roke. Sodna praksa je zavzela stališče, da če bi se procesni rok iztekel med sodnimi počitnicami, ga je za preostanek roka treba podaljšati po izteku sodnih počitnic. Tako je tudi stališče pravne literature.3

18. V zvezi s tekom objektivnih rokov, ki so daljši, določeni so v mesecih oziroma letih, v pravni teoriji zasledimo osamljeno, a prepričljivo stališče4, povzeto tudi v izpodbijanem sklepu, da gramatikalna razlaga v tem primeru ni na mestu. Za podaljšanje mesečnih in letnih rokov, ki iztečejo po koncu sodnih počitnic, glede na namen 83. člena ZS tudi po presoji Vrhovnega sodišča ni najti nobenega razumnega razloga za njihovo podaljšanje za čas poletnega poslovanja sodišč.

19. Prenehanje teka procesnih rokov po ZZDUSUDJZ je v bistvenem enako urejeno kot v ZS in zasleduje podoben cilj. V obravnavanem primeru se objektivni rok za vložitev predloga za obnovo postopka za čas veljavnosti ZZDUSUDJZ ni podaljšal in je iztekel s pretekom dne 29. 9. 2020. 20. Revidentkino sklicevanje na sklep VS RS I Ips 31936/2014 ni relevantno, ker je sodišče v tem primeru obravnavalo vprašanje teka pritožbenega roka, ki je rok, določen v dnevih. Glede dnevnih rokov je sodna praksa enotna.

21. Revidentkini očitki glede kršitve ustavnih pravic so povsem splošni, v ničemer konkretizirani, zato jih Vrhovno sodišče ni presojalo.

22. Odgovor na dopuščeno revizijsko vprašanje po obrazloženem glasi, da je presoja sodišč nižjih stopenj, da v času veljavnosti ZZUSUDJZ ni prišlo do prekinitve objektivnega roka za vložitev predloga za obnovo postopka, pravilna. Na tem mestu Vrhovno sodišče poudarja, da je odločilo zgolj o vprašanju prekinitve teka objektivnega procesnega roka.

23. Po obrazloženem se je pokazalo, da razlogi, zaradi katerih je bila revizija vložena, niso podani. Vrhovno sodišče je zato revizijo na podlagi 378. člena ZPP kot neutemeljeno zavrnilo (I. točka izreka).

**O stroških postopka**

24. Izrek o revizijskih stroških temelji na prvem odstavku 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP (II. točka izreka). Tožeča stranka z revizijo ni uspela, zato sama nosi svoje stroške revizijskega postopka, dolžna pa je toženi stranki povrniti njene stroške revizijskega postopka. Tožena stranka je upravičena do 900 točk za odgovor na revizijo (tar. št. 21/3 Odvetniške tarife; OT) in 18 točk za materialne stroške (tretji odstavek 11. člena OT), kar ob upoštevanju vrednosti točke (0,60 EUR) in 22 % DDV znaša 671,97 EUR.

25. Senat je odločitev sprejel soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).

1 Sklep Vlade o ugotovitvi prenehanja razlogov za začasne ukrepe v zvezi s sodnimi, upravnimi in drugimi javnopravnimi zadevami za obvladovanje širjenja nalezljive bolezni SARS-CoV-2 (COVID-19), Ur. l. 74/2020. 2 Glej Juhart, J. v Civilno procesno pravo, Univerzitetna založba v Ljubljani, Ljubljana 1961, str. 213. 3 Glej npr. komentar Galič, A. k 111. členu ZPP v Pravdni postopek; zakon s komentarjem,1. knjiga, GV Založba, 2010, str. 460. 4 Prav tam.