Jedro

Zakon o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), ki se v upravnem sporu uporablja na podlagi prvega odstavka 22. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1), v drugem odstavku 373. člena izrecno določa, da morata biti reviziji priložena predlog za dopustitev revizije in sklep o dopustitvi revizije. Določba je namenjena učinkovitemu uresničevanju pravice nasprotne stranke do izjave, saj ta dotlej še ni bila seznanjena s procesnim gradivom, ki je privedlo do dopustitve revizije. Kontradiktornost je namreč vzpostavljena šele v revizijskem postopku.

Tožnika reviziji nista priložila ne predloga za dopustitev revizije ne sklepa o dopustitvi revizije. Taka revizija je nepopolna.

Izrek

Revizija se zavrže.

Obrazložitev

1. Upravno sodišče Republike Slovenije (v nadaljevanju Upravno sodišče) je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbo tožnikov zoper odločbo Agencije Republike Slovenije za okolje, št. 35473-139/2019-3 z dne 15. 7. 2019, s katero je navedeni organ odločil, da se prvemu tožniku kot nosilcu skupnega načrta za ravnanje z odpadnimi nagrobnimi svečami za leto 2019 določi finančno jamstvo za izvajanje tega načrta. Ministrstvo za okolje in prostor je v pritožbenem postopku položaj stranke v tem postopku priznalo tudi drugemu tožniku.

2. Na podlagi sklepa Vrhovnega sodišča X DoR 282/2020 z dne 9. 12. 2020 sta tožnika vložila revizijo in revizijskemu sodišču predlagala, naj izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbi ugodi, ali pa izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne Upravnemu sodišču v ponovno odločanje.

3. Revizija je bila vročena v odgovor toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila.

4. Revizija ni popolna.

5. Zakon o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), ki se v upravnem sporu uporablja na podlagi prvega odstavka 22. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1), v drugem odstavku 373. člena izrecno določa, da morata biti reviziji priložena predlog za dopustitev revizije in sklep o dopustitvi revizije. Določba je namenjena učinkovitemu uresničevanju pravice nasprotne stranke do izjave, saj ta dotlej še ni bila seznanjena s procesnim gradivom, ki je privedlo do dopustitve revizije. Kontradiktornost je namreč vzpostavljena šele v revizijskem postopku.1

6. Tožnika reviziji nista priložila ne predloga za dopustitev revizije ne sklepa o dopustitvi revizije. Taka revizija je nepopolna.2

7. V postopku z revizijo se ne uporabljajo določbe 108. člena ZPP o vračanju nepopolnih vlog v dopolnitev (383. člen ZPP v zvezi s 336. členom ZPP). Vrhovno sodišče je zato nepopolno revizijo zavrglo3 na podlagi 377. člena4 v zvezi z drugim odstavkom 373. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1. 8. Vrhovno sodišče je odločitev sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).

1 Glej npr. sklepe Vrhovnega sodišča II Ips 105/2016 z dne 14. 12. 2017, II Ips 76/2020 z dne 4. 11. 2020 in I Up 11/2021 z dne 18. 2. 2021. 2 Ustavno sodišče je zavrnilo že več pobud za začetek postopka za oceno ustavnosti drugega odstavka 373. člena ZPP (prim. sklepe U-I-89/12-4, Up-414/12-5 in U-I-60/12, Up-301/12, oba z dne 21. 9. 2012, in U-I-76/12, Up-375/12 z dne 30. 10. 2012). V U-I-162/15, Up-792/15 z dne 6. 4. 2016 pa je zavrnilo presojo ustavnosti 383. člena ZPP, kolikor napotuje na 336. člen ZPP.

3 Taka je tudi ustaljena sodna praksa. Glej npr. sklepe VS RS II Ips 76/2020, III Ips 6/2019, II Ips 105/2016, II Ips 339/2011, II Ips 308/2011, III Ips 104/2011 idr. Okoliščina, da gre v konkretnem primeru za upravni spor in ne za pravdni postopek, ne vpliva na drugačno uporabo določb ZPP, kar je Vrhovno sodišče obširno pojasnilo v sklepu VS RS I Up 11/2021 z dne 18. 2. 2021. 4 Če tega ni v mejah svojih pravic (374. člen) storil že sodnik sodišča prve stopnje, mora prepozno, nepopolno ali nedovoljeno revizijo zavreči revizijsko sodišče (377. člen ZPP).