Jedro

Revizijsko sodišče je ocenilo, da je od odločitve v tem primeru mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, ki je pomembno za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava in za razvoj prava preko sodne prakse.

Obrazložitev

Revizija se dopusti glede vprašanj: „Ali je podana podlaga za odškodninsko odgovornost tožene stranke, ali je utemeljen ugovor zastaranja odškodninske terjatve in ali je sodišče druge stopnje v obravnavani zadevi zagrešilo absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 8., 14. in 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP?“ OBRAZLOŽITEV:

1. Sodišče prve stopnje je z vmesno sodbo odločilo, da je podana podlaga za odškodninsko odgovornost tožene stranke za škodo, ki je tožniku nastala zaradi nezakonitega izbrisa iz registra stalnega prebivalstva in opustitve obvestila o izbrisu oziroma neureditve prehoda državljanov SFRJ v status tujca s stalnim prebivališčem na podlagi samega zakona. Sodišče druge stopnje je pritožbi tožene stranke ugodilo in je sodbo sodišče prve stopnje spremenilo tako, da je tožbeni zahtevek zavrnilo. Odločilo je, da je odškodninska terjatev tožnika zastarala, saj je za protipravnost izvedel najkasneje z objavo odločbe Ustavnega sodišča Republike Slovenije (v nadaljevanju US RS) št. U-I-284/1994 dne 4.2.1999, takrat pa so bile stabilizirane tudi že vse okoliščine glede obsega premoženjske in nepremoženjske škode. Odločilo je tudi, da je državi šele po poteku šestih mesecev od objave odločbe US RS št. U-I-284/94 mogoče očitati zakonodajno protipravnost, ker s pravnim predpisom ni uredila statusa „izbrisanih“, tožniku pa je do takrat že nastala vsa škoda. Zato je ocenilo, da opustitev sprejema predpisa, ki ga je državi naložilo US RS z navedeno odločbo, ni v vzročni zvezi z nastalo škodo. Odločilo je tudi, da za prisojo odškodnine zaradi nerazumno dolgega upravnega postopka v zvezi s sprejemom v državljanstvo pred sprejemom posebnega zakona ni bilo podlage.

2. Tožnik je v skladu s 367.b členom ZPP podal predlog za dopustitev revizije zoper odločbo sodišča druge stopnje. Meni, da je napačno stališče sodišča druge stopnje, da je z objavo odločbe Ustavnega sodišča Republike Slovenije št. U-I-284/94 dne 12.3.1999 zvedel za protipravnost ravnanja tožene stranke in so se že takrat stabilizirale tudi okoliščine, ki so podlaga za ugotovitev obsega škode. Meni, da je bila kršitev njegove pravice končana šele, ko je prejel odločbo o sprejemu v državljanstvo in so se šele takrat stabilizirale okoliščine, na katerih temelji ugotovitev obsega škode. Meni, da so razlogi sodišča druge stopnje v tem delu pomanjkljivi, zaradi česar je podana absolutno bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 14. in 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Opozarja, da gre za dejansko vprašanje, o katerem je odločalo sodišče druge stopnje ne da bi zato imelo oporo v dokaznem materialu v spisu, to vprašanje tudi ni bilo obravnavano pred sodiščem prve stopnje, s čimer je kršeno tudi načelo kontradiktornosti. Sodišče druge stopnje po mnenju tožnika ne bi smelo upoštevati dejstev, ki jih je tožena stranka navajala šele v pritožbi – šele takrat je namreč vezala tek zastaranja na objavo ustavne odločbe. Tožnik meni, da je sodišče druge stopnje kršilo tudi določbe 5., 7. in 8. člena ZPP, s čimer je zagrešilo relativno bistveno kršitev določb ZPP, ki je vplivala na pravilnost in zakonitost sodbe. Tožnik tudi opozarja, da je sodna praksa višjih sodišč neenotna glede odločitev o zastaranju odškodninskih terjatev državljanov drugih republik nekdanje SFRJ, ki so bili nezakonito izbrisani iz registra stalnega prebivalstva. Navaja, da je Višje sodišče v Ljubljani v odločbi II Cp 2396/2008 odločilo, da je zastaralni rok začel teči šele, ko se je tožnica ponovno prijavila v register stalnega prebivalstva, Višje sodišče v Mariboru pa je v zadevi I Cp 428/2008 odločilo, da je zastaralni rok začel teči najkasneje z objavo ustavne odločbe U-I-246/02. Poudarja, da so v sodbi sodišča druge stopnje pomanjkljivi tudi razlogi glede zastaranja zahtevkov za plačilo odškodnine za premoženjsko škodo, saj meni, da mu gre najmanj odškodnina za izgubo dohodka za zadnja tri leta od vložitve tožbe nazaj. Opozarja, da je zatrjeval, da je protipravno ravnanje tožene stranke v tem, da ga je tožena stranka izbrisala iz registra stalnega prebivalstva brez pravne podlage in brez možnosti pravnega varstva in ga vpisala v evidenco tujcev po uradni dolžnosti, ne da bi bila izdana kakršnakoli odločba in bi bil tožnik o tem obveščen, kar predstavlja tudi kršitev 12. člena Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah. Meni, da bi sodišče druge stopnje moralo odločiti, da je bilo ravnanje pristojnih državnih organov protipravno. Meni, da ni pravilna navedba sodišča druge stopnje, da je zatrjeval, da je protipravnost podana zaradi tega, ker tožena stranka ni pravočasno sprejela predpisa, ki ji ga je naložilo Ustavno sodišče, čeprav je tudi to ravnanje protipravno;

3. Tožnik je poleg predloga za dopustitev revizije dne 8.12.2009 vložil tudi revizijo, ki pa jo je revizijsko sodišče pred obravnavanjem tožnikovega predloga za dopustitev revizije zavrglo s sklepom II Ips 105/2010. 4. Predlog je utemeljen.

5. Revizijsko sodišče je ocenilo, da je od odločitve vrhovnega sodišča v tem primeru mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, ki je pomembno za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava in za razvoj prava preko sodne prakse. Zato je predlogu ugodilo in revizijo v navedenem obsegu dopustilo (tretji odstavek 367.c člena ZPP).