Modern Legal
  • Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
  • Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
  • Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Začni iskati!

Podobni dokumenti

Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.

Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite ure pri iskanju sodne prakse.

Sodba X Ips 494/2010

ECLI:SI:VSRS:2012:X.IPS.494.2010 Upravni oddelek

davčni prispevki dovoljena revizija vrednostni kriterij uporaba ZDavP ali ZDavP1 v ponovljenem postopku kontradiktornost v ponovljenem postopku verodostojna listina davčna neupoštevnost poslovnih dogodkov
Vrhovno sodišče
26. marec 2012
Z Googlom najdeš veliko.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!

Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!

Tara K., odvetnica

Jedro

V postopkih, ki so se začeli in so v teku pred uveljavitvijo ZDavP-1, se uporablja ZDavP. To velja tudi za ponovljene postopke, saj se v takih primerih davčni postopek ne začne na novo (ne izda se nov sklep o uvedbi davčnega inšpekcijskega postopka), temveč se le ponovi v obsegu, kot je to določeno v aktu, s katerim je odločitev odpravljena (ali razveljavljena) in zadeva vrnjena upravnemu organu v ponovni postopek. Pravila o kontradiktornosti upravnega postopka niso kršena, če je davčni zavezanec o ugotovitvah davčnega inšpektorja seznanjen z njegovim zapisnikom. Poslovni dogodek, za katerega revident nima verodostojnih listin, se davčno ne prizna. S tem pa ni poseženo v samostojnost davčnega zavezanca, da sam odloča o poslovnih dogodkih in o tem, iz katerih sredstev jih bo poravnal.

Izrek

I. Revizija se zavrne.

II. Tožeča stranka sama trpi svoje stroške revizijskega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je prvostopenjsko sodišče na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) zavrnilo tožbo zoper odločbo RS, Ministrstva za finance, Davčne uprave, Posebnega davčnega urada z dne 31. 7. 2006, s katero je ta prvostopenjski davčni organ po opravljenem inšpekcijskem nadzoru tožnikovega (v nadaljevanju revidentovega) obračunavanja in plačevanja davčnih in drugih obveznosti za leti 1999 in 2000 v ponovljenem postopku revidentu naložil, da kot pravni naslednik družbe X., d. o. o., plača premalo plačani davek od dobička pravnih oseb za leto 1999, davek od osebnih prejemkov za leto 1999 ter obvezne prispevke in zamudne obresti (točke I/1 do I/7 izreka); da kot pravni naslednik družbe Y., d. o. o., v obračunu davka od dobička pravnih oseb za leto 1999 izkazuje previsoko davčno izgubo (točka II. Izreka); da kot pravni naslednik družbe Z., d. o. o., plača premalo plačani davek od dobička pravnih oseb za leto 1999 in davek od osebnih prejemkov za isto obdobje; da kot družba A., d. o. o., plača premalo plačani davek od dobička za leti 1999 in 2000, davek od osebnih prejemkov za leti 1999 in 2000 ter obvezne prispevke in zamudne obresti (točke IV/1 do IV/17 izreka), vse v zneskih in na vplačilne podračune, ki so razvidni iz posameznih točk izreka. Tožena stranka je s svojo odločbo z dne 3. 4. 2009 revidentovo pritožbo zoper prvostopenjsko odločbo zavrnila kot neutemeljeno.

2. Sodišče prve stopnje je izhajalo iz dejanskega stanja, ugotovljenega v upravnem postopku, ki mu revident niti ni ugovarjal, in ga je v obrazložitvi izpodbijane sodbe podrobno povzelo, pritrdilo je odločitvi in razlogom davčnih organov ter se pri tem sklicevalo na drugi odstavek 71. člena ZUS-1, posebej pa se je opredelilo tudi do nekaterih tožbenih navedb.

3. Revident v obširni reviziji najprej uveljavlja njeno dovoljenost po vrednostnem kriteriju, torej po 1. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1. Revizijo vlaga zaradi bistvene kršitve pravil postopka v upravnem sporu in zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da je davčni organ ponovljeni postopek izvedel v nasprotju z določbami 406. člena Zakona o davčnem postopku ZDavP-1, saj je odločal po ZDavP, moral pa bi po ZDavP-1, ker je bil v ponovljenem postopku v letu 2006 izveden nov inšpekcijski postopek. Razlogi, ki jih je v zvezi s tem ugovorom navedlo prvostopenjsko sodišče, pa so neutemeljeni, saj razlaga ni oprta na eno od v stroki priznanih metod razlage, temveč na ZDavP-2, ki pa tedaj niti veljal ni. Posledično pa revidentu niso bile zagotovljene procesne pravice, ki mu jih jamči ZDavP-1, in je bilo zmotno oziroma nepopolno ugotovljeno dejansko stanje ter zmotno je bilo uporabljeno materialno pravo. Ni mu bilo omogočeno sodelovanje v postopku, saj se je novi inšpekcijski postopek začel brez sklepa o njegovi uvedbi in se je izvedel v prostorih davčnega organa, revident za to sploh ni vedel. Tega ne more nadomestiti možnost ugovorov na zapisnik inšpekcijskega pregleda, ki pa so bili kategorično zavrnjeni. Podrejeno pa še navaja, da postopek tudi ni bil izveden v skladu z ZDavP, saj ni bila zagotovljena kontradiktornost. Davčni organ tudi ni dokazal podlag za nove davčne obveznosti, temveč je le pavšalno navedel, da revident ni imel verodostojnih listin in da mu zato ni mogoče davčno priznati določenih odhodkov. Glede zmotne uporabe materialnega prava se sklicuje na 11. in 12. člen Zakona o davku od dobička pravnih oseb (ZDDPO), SRS 21 in sodbo Vrhovnega sodišča RS I Up 1183/2003 z dne 30. 5. 2006. Predlaga, da Vrhovno sodišče reviziji ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbi v celoti ugodi, oziroma podrejeno, da izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne prvostopenjskemu sodišču v ponovno odločanje, v obeh primerih pa uveljavlja revizijske stroške z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

4. Tožena stranka je poslala upravne spise, posebnega odgovora ni dala, sklicuje pa se na obrazložitev obeh upravnih odločb ter predlaga zavrnitev revizije kot neutemeljene.

5. Revizija ni utemeljena.

6. Revizija je dovoljena po 1. točki prvega odstavka 83. člena ZUS-1. Ta določa, da je revizija dovoljena, če vrednost izpodbijanega dela dokončnega upravnega akta oziroma pravnomočne sodbe, če je sodišče odločilo meritorno, v zadevah, v katerih je pravica ali obveznost stranke izražena v denarni vrednosti, presega 20.000 EUR. V obravnavanem primeru revizija izpodbija celotno prvostopenjsko sodbo in s tem izpodbijani del prvostopenjske odločbe, pri tem pa enako kot v tožbi kot vrednost spornega predmeta navaja sporni znesek, to je preko 172 mio SIT.

7. Revizija je izredno pravno sredstvo zoper pravnomočno sodbo sodišča prve stopnje (83. člen ZUS-1). Revizija se lahko vloži le zaradi bistvenih kršitev določb postopka v upravnem sporu iz drugega in tretjega odstavka 75. člena ZUS-1 (1. točka prvega odstavka 85. člena ZUS-1) in zaradi zmotne uporabe materialnega prava (2. točka prvega odstavka 85. člena ZUS-1), za razliko od pritožbe, s katero se glede na 2. točko prvega odstavka 75. člena ZUS-1 lahko izpodbija tudi pravilnost presoje postopka izdaje upravnega akta. Revizije ni mogoče vložiti zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (drugi odstavek 85. člena ZUS-1). Revizijsko sodišče izpodbijano sodbo preizkusi samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni, pri čemer po uradni dolžnosti pazi na pravilno uporabo materialnega prava (86. člen ZUS-1). V tem obsegu je bil izveden sodni preizkus utemeljenosti revizije v obravnavani zadevi.

8. Glede na prejšnjo točko te obrazložitve Vrhovno sodišče zavrača kot nedovoljene revizijske ugovore, ki se nanašajo na dejansko stanje zadeve in kršitve pravil upravnega postopka pred izdajo izpodbijane upravne odločbe. Do tovrstnih ugovorov, ki jih je revident uveljavljal v tožbi (in prej v pritožbi), se je prvostopenjsko sodišče ustrezno opredelilo.

Glede uporabe ZDavP, ki ima materialnopravne in procesne določbe

9. Po podatkih izpodbijane odločbe in upravnih spisov je bil pri revidentovih pravnih prednikih ta davčni inšpekcijski postopek o pravilnosti in pravočasnosti obračunavanja davčnih in drugih obveznosti začet in opravljen v prvotnem postopku v letu 2002. O tem so bili izdani zapisniki, in sicer za družbo X., d. o. o., z dne 30. 4. 2002; za Y., d. o . o ., z dne 30. 4. 2002; za družbo Z., d. o. o., z dne 30. 4. 2002, za družbo A. d .o. o., z dne 10. 5. 2002. Te zapisnike je dne 21. 5. 2002 prejel revident, ki je nanje dal pripombe, na podlagi katerih so bili izdelani dopolnilni zapisniki, in sicer za X. dne 9. 7. 2002, za Y. dne 11. 7. 2002, z Z. dne 10. 7. 2002 in za A. dne 12. 7. 2002. Na podlagi tega je bila izdana prva prvostopenjska odločba z dne 22. 7. 2002, ki pa je bila na revidentovo pritožbo delno odpravljena (razen točk IV/7-21, IV/41, IV/44-46 izreka), in sicer z odločbo drugostopenjskega organa z dne 30. 11. 2005, in se je zadeva v odpravljenem delu vrnila prvostopenjskemu organu v ponovni postopek. V tem upravnem sporu izpodbijana odločba (prvostopenjska odločba z dne 31. 7. 2006) je torej izdana v ponovljenem ne pa v novem postopku (kot zmotno meni revident). To pa pomeni, da se je prvotni postopek, začet v letu 2002, ponovil oziroma dopolnil (nadaljeval) v obsegu, kot je bilo to potrebno glede na napotke, ki jih je drugostopenjski organ dal v svoji odločbi z dne 30. 11. 2005. 10. V 406. členu ZDavP-1 je bilo določeno, da se zadeve, glede katerih je postopek ob uveljavitvi tega zakona v teku oziroma, glede katerih je bila ob uveljavitvi tega zakona že vložena zahteva ali pravno sredstvo, končajo po določbah ZDavP (osnovno besedilo), oziroma po besedilu, ki je veljalo ob koncu njegove veljavnosti v letu 2006, določa, da se zadeve, glede katerih je postopek ob začetku uporabe tega zakona v teku oziroma, glede katerih je bila ob začetku uporabe tega zakona že vložena zahteva stranke ali pravno sredstvo, končajo po določbah ZDavP.

11. Glede na takšno določbo 406. člena ZDavP in dejstvo, da je bil v obravnavani zadevi postopek v teku že od leta 2002, torej pred uveljavitvijo ZDavP-1, sta upravna organa v tej zadevi pravilno uporabljala ZDavP, ki ima tako materialnopravne kot procesne določbe. Ker je šlo za nadaljevanje že začetega postopka, ni bilo treba izdati novega sklepa o njegovem začetku.

12. Prvostopenjski organ je v ponovljenem postopku sledil napotkom iz odločbe drugostopenjskega organa z dne 30. 11. 2005 in ponovno pregledal dokumentacijo pregledovanih družb in dne 31. 3. 2006 izdal nov zapisnik o svojih ugotovitvah, na katerega je revident po svojem pooblaščencu dne 21. 4. 2006 dal pripombe, na podlagi katerih je prvostopenjski davčni organ dne 27. 7. 2006 izdal dopolnilni zapisnik kot ugotovitveno podlago za izdajo v tem upravnem sporu izpodbijane odločbe z dne 31. 7. 2006. Sodelovanje revidenta v ponovnem upravnem postopku

13. Vrhovno sodišče se strinja s pravnim stališčem prvostopenjskega sodišča, da v upravnem postopku niso bila bistveno kršena postopkovna pravila glede revidentove udeležbe v tem postopku. Gre namreč za ponoven postopek, v katerem je treba odpraviti pomanjkljivosti, ki jih je v predhodnem postopku ugotovil drugostopenjski organ. Te pa je v tem primeru prvostopenjski organ lahko odpravil s ponovnim pregledom revidentove dokumentacije oziroma dokumentacije njegovih pravnih prednikov, kar v svojih prostorih in brez sodelovanja revidenta. O svojih ugotovitvah ob ponovnem pregledu dokumentacije je napravil nov zapisnik z dne 31. 3. 2006, ki ga je dal revidentu v pripombe ter na podlagi teh pripomb dne 27. 7. 2006 izdal dopolnilni zapisnik. Revident je torej na ta način sodeloval v postopku pred izdajo izpodbijane odločbe in je imel možnost, da se izjavi o bistvenih ugotovitvah ponovnega inšpekcijskega pregleda. Njegova pravica do sodelovanja v inšpekcijskem postopku torej ni bila kršena, kar mu je pojasnilo že tudi prvostopenjsko sodišče v izpodbijani sodbi.

14. Revidentovo navajanje, da o upravnem postopku ni bil obveščen, da o tem, da teče postopek, ni mogel izvedeti niti na drug način in da torej sploh ni vedel, da teče upravni postopek, pa je v nasprotju s podatki spisa. Revident je namreč prejel odločbo drugostopenjskega organa z dne 30. 11. 2005, s katero je bila prvotna prvostopenjska odločba delno odpravljena in zadeva v tem delu vrnjena prvostopenjskemu organu v ponoven postopek. Tak izrek pa pomeni, da se bo prvotni postopek ponovil v obsegu, kot ga določa drugostopenjska odločba, kar je v obrazložitvi navedene odločbe pojasnjeno in je lahko razumljivo tudi pravnemu laiku.

Glede dokaznega postopka in verodostojnih listin

15. Neutemeljena je revizijska navedba, da davčni organ ni imel dokazov in ni navedel dejstev, na podlagi katerih je revidentu naložil nove davčne obveznosti. Prvostopenjski organ je svoje ugotovitve zajel že v zapisniku in dopolnilnem zapisniku, in to povzel v izpodbijani odločbi, pri tem je posebej utemeljeval, zakaj kakšna listina ni verodostojna oziroma zakaj posamezen poslovni dogodek ni davčno upošteven (glej obrazložitev prvostopenjske odločbe od 6. do 117. strani). Do konkretnih pritožbenih ugovorov se je v svoji odločbi opredelila tožena stranka, pritožbene ugovore glede neverodostojnosti listin pa je zavrnila v celoti po predhodnem povzetju prvostopenjske odločbe, navedbi relevantnih predpisov in SRS ter s sklicevanjem na dejansko stanje ter argumentacijo prvostopenjskega organa, kar je v skladu z drugim odstavkom 254. člena Zakona o splošnem upravnem postopku - ZUP, ki se v davčnih postopkih uporablja subsidiarno (1. člen ZDavP). Do tožbenega ugovora glede teh vprašanj se je prvostopenjsko sodišče, ki je v izpodbijani sodbi podrobno povzelo dejansko stanje zadeve in razloge upravnih organov za njune odločitve, opredelilo tudi s tem, ko se je na podlagi drugega odstavka 71. člena ZUS-1 sklicevalo na razloge iz obrazložitve upravnih odločb in pojasnilo, da se s temi razlogi strinja in jih, da se ne ponavljajo, ne navaja ponovno. To možnost mu ZUS-1 izrecno daje v drugem odstavku 71. člena.

16. Revizija ne navaja posamičnih in konkretnih ugovorov glede ugotovljene neverodostojnosti v odločbi prvostopenjskega organa konkretno navedenih listin, temveč tudi sama le pavšalno in v nasprotju s podatki v izpodbijanih odločbah navaja, da glede tega odločbe nimajo odločilnih razlogov. Do tako pavšalnega ugovora pa se Vrhovno sodišče ne more konkretno opredeliti, zato se glede tega pavšalnega ugovora sklicuje na razloge v izpodbijanih upravnih odločbah in sodbi, kjer pa so navedeni razlogi za takšno odločitev.

Glede uporabe materialnega prava

17. Neutemeljena je tudi revizijska navedba, da je davčni organ s tem, ko določenih dogodkov, ki jih je revident v svojih knjigah opredelil za poslovno pomembne, ni priznal za davčno upoštevne, posegel v pristojnosti in samostojno poslovno politiko uprave revidenta kot gospodarske družbe. Davčni organ namreč ni posegal v samostojne in neodvisne odločitve uprave družbe, kaj se iz sredstev družbe plača in kaj bo v sredstvih družbe prikazano, temveč je v okviru svojih pristojnosti in le glede na določbe ZDavP, Zakona o davku od dobička pravnih oseb – ZDDPO, SRS in drugih predpisov presojal, ali so take odločitve tudi davčno upoštevne. Za tiste, za katere je ugotovil, da niso, je to navedel skupaj z razlogi za svojo presojo. Utemeljenosti teh razlogov pa revident ni izpodbil niti s pritožbo niti s tožbo, revizija pa konkretnih ugovorov glede tega nima. Do pavšalnih revizijskih navedb se Vrhovno sodišče ne more konkretno opredeliti.

18. Verodostojnost knjigovodske listine ni podana le s tem, da ima vse predpisane sestavine, temveč tudi in predvsem s tem, da izkazuje resničen davčno upošteven dogodek, za katerega lahko tretja oseba na podlagi take listine ugotovi, da se je res zgodil (SRS 21). Presojo o verodostojnosti listin opravi davčni organ na podlagi ugotovljenega dejanskega stanja, ki izhaja predvsem iz dokumentacije davčnega zavezanca, in veljavnih predpisov. Če meni, da listina ni verodostojna, za svojo presojo navede razloge, davčnega zavezanca pa pozove, da dokaže nasprotno. Tako je, kot izhaja iz izpodbijanih aktov in podatkov spisov, potekal tudi ta postopek. Vendar pa revident ni prepričal davčnega organa o nasprotnem oziroma mu o evidentiranih dogodkih ni predložil verodostojnih listin. S tako presojo prvostopenjskega davčnega organa sta se izrecno strinjala tudi tožena stranka in prvostopenjsko sodišče in sta svoje razloge za to tudi pojasnila, prvostopenjsko sodišče tudi s sklicevanjem na razloge upravnih organov na podlagi drugega odstavka 71. člena ZUS-1. 19. Katere listine, ki jim davčni organ ni priznal verodostojnosti, resničnost poslovnega dogodka izkazujejo, revizija ne navaja, prav tako konkretno ne navaja, zakaj drugače kot prvostopenjski davčni organ meni, da so izločene listine verodostojne. Posebej navaja le potne stroške v zvezi s konferenco in sejmom, ki zajemajo tudi obdobje, ko oseba ni bila na konferenci oziroma sejmu, in se pri tem sklicuje na pomanjkanje ustreznega letalskega prevoza, dodatne poslovne razgovore ipd. Tudi glede teh stroškov ga je, kot izhaja iz upravnih aktov in spisov, prvostopenjski organ pozval, naj predloži ustrezne verodostojne listine (primerna dokazila za to bi bili podatki letalskih družb o možnih letalskih prevozih v kraj dogodka v kritičnem času, zabeležke o dodatnih poslovnih razgovorih ipd). Vendar revident po podatkih izpodbijanih aktov nobenih takšnih dokazil ni predložil, da bi jih, ne navaja niti v reviziji, pa bi jih glede na določbo 15. člena ZDavP (davčni zavezanec mora za svoje trditve v davčnem postopku predložiti dokaze) moral. Takšnih dokazov namreč davčni organ ne more pridobiti, pa čeprav drži, da mora spoštovati tudi načelo materialne resnice. Da ni mogoče pridobiti dokazov o obstoju neobstoječega, pa je vsakomur jasno.

Zaključek

20. Vrhovno sodišče se je na podlagi prvega odstavka 360. člena v zvezi s 383. členom in prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 opredelilo do konkretiziranih bistvenih revizijskih navedb, ostale revizijske navedbe pa ocenjuje za pavšalne oziroma nebistvene in se zato do njih ne opredeljuje.

21. Ker niso podani razlogi, zaradi katerih je bila revizija vložena, in ne razlogi, na katere mora paziti po uradni dolžnosti, je Vrhovno sodišče revizijo zavrnilo kot neutemeljeno (92. člen ZUS-1).

22. Revident z revizijo ni uspel. Zato v skladu s prvim odstavkom 154. in 165. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 sam trpi svoje stroške revizijskega postopka.

Javne informacije Slovenije, Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Do relevantne sodne prakse v nekaj sekundah

Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov

Začni iskati!

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite več ur tedensko pri iskanju sodne prakse.Začni iskati!

Pri Modern Legal skupaj s pravnimi strokovnjaki razvijamo vrhunski iskalnik sodne prakse. S pomočjo umetne inteligence hitro in preprosto poiščite relevantne evropske in slovenske sodne odločitve ter prihranite čas za pomembnejše naloge.

Kontaktiraj nas

Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana, Slovenia