Jedro

Revizija se dopusti glede naslednjih dveh vprašanj: - ali odločanje o odškodnini po 11. členu ZPŠOIRSP pomeni odstop od določb ZPP o navajanju dejstev in dokazov ter oblikovanju zahtevkov ter ali je dopusten materialnopravni pristop sodišča prve stopnje, ko je prisodilo tožeči stranki odškodnino za nematerialno škodo, čeprav naj tožeča stranka zahtevka po plačilu te vrste škode ne bi izrecno postavila oziroma naj ne bi navedla, kateri vrsti škode je namenjena zahtevana denarna odškodnina? - ali je v nasprotju z določilom 12. člena ZPŠOIRSP izrek odločitve sodišča prve stopnje, ki se glasi: „Tožena stranka je dolžna tožeči stranki plačati znesek 2.100,00 EUR na naslednji način: - prvi obrok v višini 1.000,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 1. 7. 2015 do plačila v roku 30 dni po pravnomočnosti sodbe; - drugi obrok v višini 550,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 1. 7. 2015 do plačila v roku enega leta po zapadlosti prvega obroka; - tretji obrok v višini 550,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 1. 7. 2015 do plačila v roku enega leta po zapadlosti drugega obroka.“ ter ali je sodišče s tem, ko ni omejilo zneska višine zakonitih zamudnih obresti, odločilo v nasprotju z določilom 12. člena ZPŠOIRSP v povezavi z določilom 7. člena istega zakona o omejitvi višine odškodnine.

Izrek

Revizija se dopusti glede naslednjih dveh vprašanj: - Ali odločanje o odškodnini po 11. členu ZPŠOIRSP pomeni odstop od določb ZPP o navajanju dejstev in dokazov ter oblikovanju zahtevkov ter ali je dopusten materialnopravni pristop sodišča prve stopnje, ko je prisodilo tožeči stranki odškodnino za nematerialno škodo, čeprav naj tožeča stranka zahtevka po plačilu te vrste škode ne bi izrecno postavila oziroma naj ne bi navedla, kateri vrsti škode je namenjena zahtevana denarna odškodnina? - Ali je v nasprotju z določilom 12. člena ZPŠOIRSP izrek odločitve sodišča prve stopnje, ki se glasi: „Tožena stranka je dolžna tožeči stranki plačati znesek 2.100,00 EUR na naslednji način: - prvi obrok v višini 1.000,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 1. 7. 2015 do plačila v roku 30 dni po pravnomočnosti sodbe; - drugi obrok v višini 550,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 1. 7. 2015 do plačila v roku enega leta po zapadlosti prvega obroka; - tretji obrok v višini 550,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 1. 7. 2015 do plačila v roku enega leta po zapadlosti drugega obroka.“ ter ali je sodišče s tem, ko ni omejilo zneska višine zakonitih zamudnih obresti, odločilo v nasprotju z določilom 12. člena ZPŠOIRSP v povezavi z določilom 7. člena istega zakona o omejitvi višine odškodnine.

Obrazložitev

1. Tožniku je bila že pred upravno enoto priznana odškodnina v višini 1.700,00 EUR. Nato je vložil tožbo, kjer je uveljavljal enotni znesek za premoženjsko in nepremoženjsko škodo. V navedbah pa ju je ločil (tako vsaj izhaja iz povzetka njegovih trditev). Sodišče prve stopnje je zahtevek glede premoženjske škode zavrnilo, zahtevku glede nepremoženjske škode pa je ugodilo v mejah limita po 12. členu Zakona o povračilu škode osebam, ki so bile izbrisane iz registra stalnega prebivalstva (v nadaljevanju ZPŠOIRSP) – 2.100,00 EUR (poleg že priznane odškodnine v višini 1.700,00 EUR). O nepremoženjski škodi je odločalo kot o enotni škodi.

Tožniku je sodišče posebej priznalo tudi obresti od vložitve tožbe dalje.

2. Pritožbeno sodišče je pritožbo toženke zavrnilo in takšno sodbo potrdilo.

3. Tožena stranka vlaga predlog za dopustitev revizije glede naslednjih pravnih vprašanj: 1) Ali je določanje enotne odškodnine za nepremoženjsko škodo po ZPŠOIRSP ustrezno, glede na to, da je izbrisanemu že bila priznana denarna odškodnina v upravnem postopku? 2) Ali sta sodišči prve in druge stopnje odmerili odškodnino za škodo v skladu s prvim odstavkom 11. člena ZPŠOIRSP oziroma ali odločanje o odškodnini po 11. členu ZPŠOIRSP pomeni odstop od določb obligacijskega zakonika o nujnosti izkaza nastanka škode (vzročna zveza med škodo in izbrisom, obsega škode – katere osebnostne pravice so bile zaradi izbrisa kršene – in višino škode) oziroma ali za določitev odškodnine za nepremoženjsko škodo v sodnem postopku zadošča pavšalno navajanje dejstev oziroma posledic izbrisa? 3) Ali odločanje o odškodnini po 11. členu ZPŠOIRSP pomeni odstop od določb ZPP o navajanju dejstev in dokazov ter oblikovanju zahtevkov ter ali je dopusten materialnopravni pristop sodišča prve stopnje, ko je prisodilo tožeči stranki odškodnino za nematerialno škodo, čeprav tožeča stranka zahtevka po plačilu te vrste škode ni izrecno postavila oziroma ni navedla, kateri vrsti škode je namenjena zahtevana denarna odškodnina? 4) Ali je v nasprotju z določilom 12. člena ZPŠOIRSP izrek odločitve sodišča prve stopnje, ki se glasi: „Tožena stranka je dolžna tožeči stranki plačati znesek 2.100,00 EUR na naslednji način: - prvi obrok v višini 1.000,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 1. 7. 2015 do plačila v roku 30 dni po pravnomočnosti sodbe; - drugi obrok v višini 550,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 1. 7. 2015 do plačila v roku enega leta po zapadlosti prvega obroka; - tretji obrok v višini 550,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 1. 7. 2015 do plačila v roku enega leta po zapadlosti drugega obroka.“ ter ali je sodišče s tem, ko ni omejilo zneska višine zakonitih zamudnih obresti, odločilo v nasprotju z določilom 12. člena ZPŠOIRSP v povezavi z določilom 7. člena istega zakona o omejitvi višine odškodnine.

4. Predlog je utemeljen.

5. Vrhovno sodišče je ocenilo, da je glede v izreku navedenih pravnih vprašanj izpolnjen pogoj za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Zato je revizijo na podlagi tretjega odstavka 367.c člena ZPP dopustilo.