Jedro

ZDR izrecno ureja načine prenehanja pogodbe o zaposlitvi v 75. členu. Pri tem ne predvideva, da bi pogodba o zaposlitvi med delavcem in delodajalcem prenehala veljati že s tem, če delavec pri delodajalcu začne opravljati delo na drugem delovnem mestu.

Izrek

Reviziji tožene stranke se ugodi in se sodba sodišča druge stopnje spremeni tako, da se pritožba tožeče stranke zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Revizija tožeče stranke se zavrne.

Stranki krijeta vsaka svoje revizijske stroške.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je kot neutemeljen zavrnilo tožnikov tožbeni zahtevek za ugotovitev nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi za delovno mesto svetovalec direktorja, ki jo je dne 10. 2. 2006 tožniku podala tožena stranka. Hkrati je zavrnilo tudi podredni zahtevek za plačilo odpravnine v znesku 16.294,41 EUR, ob ugotovitvi, da je tožnik ob podani odpovedi odklonil podpis nove pogodbe o zaposlitvi za ustrezno delovno mesto vodje projektov. Presodilo je, da je pri toženi stranki obstojal utemeljen poslovni razlog za podajo sporne redne odpovedi, ker je tožena stranka z 18. 1. 2006 tožnikovo delovno mesto svetovalec direktorja ukinila.

2. Na tožnikovo pritožbo je sodišče druge stopnje sodbo sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je ugotovilo nezakonitost sporne odpovedi pogodbe o zaposlitvi in tožniku v breme tožene stranke od 22. 5. 2006 dalje priznalo neprekinjene pravice iz delovnega razmerja, vključno s plačilom plače, razen za čas zaposlitve pri drugem delodajalcu in ko je imel tožnik status samostojnega podjetnika, ter toženi stranki naložilo, da pozove tožnika na delo. Priznanje pravic iz delovnega razmerja za čas druge zaposlitve je zavrnilo, oziroma v tem delu smiselno potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Soglašalo je sicer z ugotovitvijo, da je imel tožnik pri toženi stranki sklenjeno pisno pogodbo o zaposlitvi za delovno mesto svetovalec direktorja, ki jo je sklenil dne 30. 10. 2003 ob zaposlitvi pri družbi I. d.o.o., katera se je v letu 2005 pripojila k toženi stranki. Ob dejstvu, da je tožena stranka delovno mesto svetovalec direktorja ukinila z 18. 1. 2006, je tudi soglašalo s presojo sodišča prve stopnje, da je tožena stranka podala sporno odpoved v zakonskem 30-dnevnem subjektivnem roku. Ob ugotovitvi, da je tožnik po pripojitvi družbe I. d.o.o. že dalj časa dejansko delal kot vodja projektov, pa je presodilo, da je med njim in toženo stranko na podlagi četrtega odstavka 15. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR) že prišlo do realizacije nove pogodbe o zaposlitvi za to delovno mesto, tako da pogodba o zaposlitvi za delovno mesto svetovalec direktorja v času odpovedi ni več obstajala in jo zato ni bilo več mogoče zakonito odpovedati.

3. Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje vlagata revizijo tako tožnik, kot tožena stranka.

4. Tožnik vlaga revizijo zoper zavrnili del sodbe sodišča druge stopnje, to je zoper nepriznanje pravic iz delovnega razmerja za čas zaposlitve pri drugem delodajalcu in za čas, ko je imel status samostojnega podjetnika. Navaja, da je imel v tem času nižje dohodke in da bi mu ob nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi moralo sodišče priznati pravice, kot bi jih imel, če mu pogodba o zaposlitvi ne bi bila odpovedana, vključno z dohodki iz naslova plače. 5. Tožena stranka vlaga revizijo zoper ugodilni del sodbe sodišča druge stopnje iz razloga bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da je sodišče druge stopnje brez obravnave dejansko stanje drugače ugotovilo, hkrati pa je zmotno presodilo, da je bila med strankama sklenjena pogodba o zaposlitvi za delovno mesto vodje projektov še preden je prišlo do pisne odpovedi pogodbe o zaposlitvi za delovno mesto svetovalec direktorja.

6. Reviziji sta bili vročeni nasprotni stranki, ki nanju ni odgovorila.

7. Revizija tožene stranke je utemeljena, tožnikova revizija pa ni utemeljena.

8. Tožena stranka v reviziji sicer utemeljeno očita sodišču druge stopnje, da je brez obravnave neupravičeno ugotovilo drugačno dejansko stanje glede realizacije tožnikovih pravic na podlagi dela iz delokroga vodja projektov, kot je bilo ugotovljeno pred sodiščem prve stopnje. Vendar bi v zvezi s tem lahko šlo za bistveno kršitev določb pravdnega postopka le v primeru, če bi take dejanske ugotovitve lahko vplivale na drugačno materialno pravno presojo.

9. Sodišče druge stopnje je tudi ob lastnih dejanskih ugotovitvah pri izdaji izpodbijane sodbe materialno pravo zmotno uporabilo.

10. Na podlagi prvega odstavka 9. člena ZDR delovno razmerje med delavcem in delodajalcem nastane s sklenitvijo pogodbe o zaposlitvi. Na podlagi prvega odstavka 15. člena ZDR se pogodba o zaposlitvi sklene v pisni obliki. Ko je pogodba o zaposlitvi zakonito sklenjena, se zanjo poleg določb ZDR smiselno uporabljajo splošna pravila civilnega prava (prvi odstavek 11. člena ZDR). Na podlagi drugega odstavka 9. člena Obligacijskega zakonika (OZ) pogodbene obveznosti strank ugasnejo s soglasno voljo udeležencev v obligacijskem razmerju ali na podlagi zakona.

11. ZDR izrecno ureja načine prenehanja pogodbe o zaposlitvi v 75. členu. Pri tem ne predvideva, da bi pogodba o zaposlitvi med delavcem in delodajalcem prenehala veljati že s tem, če delavec pri delodajalcu začne opravljati delo na drugem delovnem mestu. Le za primer, če pogodba o zaposlitvi sploh ni sklenjena, pa delavec za delodajalca dejansko opravlja delo, oziroma z njim stopa v razmerje, v katerem obstajajo elementi delovnega razmerja, ZDR na podlagi četrtega odstavka 15. člena in 16. člena vzpostavlja v sporu domnevo obstoja delovnega razmerja in pogodbe o zaposlitvi.

12. Ob navedeni pravni ureditvi je sodišče druge stopnje zmotno zaključilo, da je tožnikova pogodba o zaposlitvi za delovno mesto svetovalec direktorja, sklenjena v letu 2003, prenehala obstajati že zgolj zato, ker je tožnik začel opravljati drugo delo, to je delo iz delokroga vodje projektov. Ne glede na opravljanje takšnega dela bi lahko tožnik pri toženi stranki kadarkoli uveljavil pravice na podlagi sklenjene pogodbe o zaposlitvi svetovalec direktorja (konec koncev je te pravice uveljavljal tudi v sodnem postopku in mu jih je sodišče priznalo). Glede na to je sodišče druge stopnje zmotno presodilo, da pogodba o zaposlitvi tožnika za delovno mesto svetovalec direktorja ob njeni odpovedi v mesecu februarju 2006 ni več obstojala.

13. Ob ugotovitvah, da je tožena stranka delovno mesto iz tožnikove pogodbe o zaposlitvi ukinila, tako da potreba po njegovem delu na tem delovnem mestu ni več obstojala, sodišče soglaša, da je obstajal utemeljen poslovni razlog za odpoved tožnikove pogodbe o zaposlitvi. Ob ugotovitvi, da je ob tem tožena stranka tožniku ponudila v podpis novo pogodbo o zaposlitvi za drugo ustrezno delovno mesto, katere sprejem je tožnik odklonil, revizijsko sodišče soglaša s presojo sodišča prve stopnje, da je bila tožniku pogodba o zaposlitvi odpovedana na podlagi določbe 88. člena ZDR in da pri tem tožnik ni bil upravičen do plačila odpravnine.

14. Glede na navedeno je sodišče na podlagi prvega odstavka 380. člena ZPP reviziji tožene stranke ugodilo in izpodbijano sodbo spremenilo tako, da se zavrne tožnikova pritožba in se kot zakonita potrdi sodba sodišča prve stopnje.

15. Glede na odločitev o reviziji tožene stranke tožnik s svojo revizijo ni mogel uspeti. Zato je sodišče njegovo revizijo na podlagi 378. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) kot neutemeljeno zavrnilo.

16. Glede na določbe petega odstavka 41. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1), da v sporu o obstoju ali prenehanju delovnega razmerja delodajalec krije svoje stroške postopka ne glede na izid spora, in glede na neutemeljenost tožnikove revizije, je sodišče odločilo, da stranki krijeta vsaka svoje revizijske stroške.