Jedro

Na naroku za glavno obravnavo 23. 3. 2022, ko je bila tožnica zaslišana in je izpovedala o podaljšanju prejemanja nadomestila v višini 600,00 EUR za tri mesece, je bila toženka prisotna (tako njen pooblaščenec kot zakoniti zastopnik) in tudi po zaslišanju tožnice navedb ni dopolnila niti ni predlagala, da tožnica predloži morebitno novo odločbo glede prejemanja denarnega nadomestila za primer brezposelnosti oziroma da sodišče ponovno vpogleda v register Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Ob odsotnosti ustreznih trditev je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko tožničine izpovedi ni upoštevalo.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani del sodbe v zvezi s popravnim sklepom sodišča prve stopnje.

II. Tožena stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je ustavilo postopek zaradi plačila nadomestil plače do višine prejetih denarnih nadomestil za primer brezposelnosti in zaradi ugotovitve obstoja delovnega razmerja, priznanja delovne dobe ter vključitve v sistem socialnih zavarovanj in plačilo prejemkov iz delovnega razmerja za čas od 3. 7. 2021 do 30. 9. 2021 (točka I izreka). Ugotovilo je nezakonitost redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga z dne 28. 5. 2021 in jo razveljavilo (točka II izreka). Ugotovilo je, da tožnici delovno razmerje pri toženki ni prenehalo 2. 7. 2021, ampak še traja, z izjemo obdobja od 3. 7. 2021 do 30. 9. 2021, z vsemi pravicami in obveznostmi, kot izhajajo iz pogodbe o zaposlitvi z dne 1. 11. 2018 (točka III izreka). Toženki je naložilo, da tožnico pozove na delo na delovno mesto „čistilec/čistilka III“ (točka IV izreka), ji za čas trajanja nezakonitega prenehanja delovnega razmerja od 1. 10. 2021 dalje prizna delovno dobo za polni delovni čas (točka V izreka), jo prijavi v zdravstveno ter pokojninsko in invalidsko zavarovanje in ji: - za čas od 1. 10. 2021 do 31. 12. 2021 plača nadomestila plače v višini vsakokratne minimalne plače, zmanjšana za prejeta mesečna nadomestila za čas brezposelnosti v višini 775,81 EUR, - za čas od 1. 1. 2022 dalje plača nadomestila plače v višini vsakokratne minimalne plače, vse skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od vsakega 19. dne v mesecu za pretekli mesec dalje do prenehanja obveznosti (točka VI izreka; glede datuma v 2. alineji je bila sodba popravljena s sklepom z dne 6. 6. 2022). Toženki je naložilo, da za tožnico plača pravdne stroške v višini 985,88 EUR na račun Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od poteka paricijskega roka do prenehanja obveznosti (točka VII izreka).

2. Zoper odločitev, da je dolžna tožnici za čas od 1. 1. 2022 dalje plačati nadomestilo plače v višini vsakokratne minimalne plače z zakonskimi zamudnimi obrestmi (delno točka VI izreka) se iz vseh pritožbenih razlogov pritožuje toženka. Navaja, da je sodišče prve stopnje bistveno kršilo določbe pravdnega postopka. Dejansko stanje je zmotno in nepopolno ugotovilo. Tožnica sama je izpovedala, da je prejemala denarno nadomestilo za primer brezposelnosti šest mesecev. Gre za nesporno dejstvo, ki bi ga sodišče prve stopnje moralo upoštevati pri odločanju o utemeljenosti reparacijskega zahtevka. V tem delu je odločitev neobrazložena. Sodišče prve stopnje je spregledalo za odločitev bistveno dejstvo. Zaradi neupoštevanja denarnega nadomestila za primer brezposelnosti je toženka oškodovana, tožnica pa neupravičeno obogatena. Toženka pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani del sodbe v zvezi s popravnim sklepom spremeni, tako da zahtevek zavrne, oziroma podredno ga razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Priglaša stroške pritožbe.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče je izpodbijani del sodbe v zvezi s popravnim sklepom preizkusilo v mejah razlogov, navedenih v pritožbi. V skladu z drugim odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP; Ur. l. RS, št. 26/99 in nadalj.) je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka, navedene v citirani določbi, in na pravilno uporabo materialnega prava. Ugotovilo je, da sodišče prve stopnje ni storilo bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere pazi po uradni dolžnosti, niti kršitve, ki jo uveljavlja toženka. Na pravilno in popolno ugotovljeno dejansko stanje je sprejelo materialnopravno utemeljeno odločitev.

5. Sodišče prve stopnje je v posledici nezakonite odpovedi tožnici utemeljeno prisodilo reparacijo, kot jo je zahtevala, in sicer za obdobje od 1. 1. 2022 dalje v višini minimalne plače, dogovorjene s pogodbo o zaposlitvi. Takšno odločitev je ustrezno obrazložilo (točka 27 obrazložitve).

6. Toženka je v zvezi z reparacijskim zahtevkom na prvem naroku za glavno obravnavo dne 25. 11. 2022 predlagala le, da sodišče prve stopnje tožnico pozove na predložitev plačilnih list za čas zaposlitve pri drugem delodajalcu in odločbe Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje glede prejemanja denarnega nadomestila za primer brezposelnosti. Po pozivu sodišča je tožnica odločbo predložila; iz nje ni razvidno, da bi bila upravičena do kakršnihkoli pravic po 1. 1. 2022. Sodišče prve stopnje je pridobilo in prebralo izpis iz registra Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije za čas do 22. 11. 2021, izpis je bil na prvem naroku za glavno obravnavo popisan kot priloga C1 in vložen v spis.

7. Drugih navedb v zvezi z reparacijskim zahtevkom toženka ni podala niti ni predlagala izvedbe drugih dokazov. Na naroku za glavno obravnavo dne 23. 3. 2022, ko je bila tožnica zaslišana in je izpovedala o podaljšanju prejemanja nadomestila v višini 600,00 EUR za tri mesece („Na vprašanje, če prejemam kakšno nadomestilo na zavodu, povem, da prejemam, in sicer v višini 600,00 EUR. Nadomestilo mi je bilo priznano za tri mesece, ravnokar so mi ga podaljšali še za tri mesece.“), je bila toženka prisotna (tako njen pooblaščenec kot zakoniti zastopnik) in tudi po zaslišanju tožnice navedb ni dopolnila niti ni predlagala, da tožnica predloži morebitno novo odločbo glede prejemanja denarnega nadomestila za primer brezposelnosti oziroma da sodišče ponovno vpogleda v register Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije.

8. Ob odsotnosti ustreznih trditev je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko tožničine izpovedi ni upoštevalo. Takšno ravnanje je skladno s povezanostjo trditvenega in dokaznega bremena (212. člen ZPP); stranka mora navesti (bistvena) dejstva, ki so nato predmet dokazovanja. Dokazi manjkajoče trditvene podlage ne morejo nadomestiti.

9. Toženka v pritožbi sodišču prve stopnje neutemeljeno očita, da je spregledalo za odločitev bistveno dejstvo glede prejemanja denarnega nadomestila za primer brezposelnosti, saj to dejstvo ni bilo zatrjevano. Dejstvo, ki ni bilo zatrjevano, ne more biti nesporno. Da je bila tožnica po 1. 1. 2022 upravičena do pravic iz naslova zavarovanja za primer brezposelnosti, kar bi bilo relevantno za presojo utemeljenosti reparacijskega zahtevka, je tako toženka prvič navedla v pritožbi. Gre za pritožbeno novoto.

10. Skladno s prvim odstavkom 337. člena ZPP sme pritožnik navajati nova dejstva (in predlagati nove dokaze) le, če izkaže, da jih brez svoje krivde ni mogel navesti do prvega naroka za glavno obravnavo oziroma do konca glavne obravnave, če so izpolnjeni pogoji iz četrtega odstavka 286. člena ZPP. Toženka pogoja nekrivde v pritožbi ne izkazuje, pa tudi sicer ni izpolnjen. Na naroku za glavno obravnavo dne 23. 3. 2022 je bila prisotna in je iz tožničine izpovedi izvedela za morebitno prejemanje denarnega nadomestila za primer brezposelnosti, torej za dejstvo, ki ga navaja v pritožbi.

11. Ker niso podani uveljavljeni pritožbeni razlogi niti razlogi, na katere pazi po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani del sodbe sodišča prve stopnje v zvezi s popravnim sklepom (353. člen ZPP).

12. Odločitev, da toženka, ki s pritožbo ni uspela, sama krije svoje stroške pritožbenega postopka, temelji na prvem odstavku 165. člena ZPP v zvezi s 154. členom ZPP.