Jedro

Predlog za dopustitev revizije ne ponuja pomembnih pravnih vprašanj v luči 367a. člena ZPP.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je v celoti zavrnilo zahtevek tožnika za prepoved nadaljnjega kršenja osebnostnih pravic, umika izjave, opravičila in plačila odškodnine v višini 6.000,00 EUR, saj je odločilo, da ni podana protipravnost ravnanja prvotoženca, posledično pa tudi drugotoženke. Tožniku je naložilo plačilo stroškov postopka toženih strank.

2. Višje sodišče je pritožbo tožnika glede odločitve o glavni stvari zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Spremenilo je le odločitev o stroških.

3. Zoper takšno sodbo tožnik pravočasno vlaga predlog za dopustitev revizije. Vrhovnemu sodišču dopustitev predlaga zaradi odločitve o vprašanjih:

1. Ali je materialnopravno pravilno stališče, da je navedba, da je nekdo poitalijančil svoje ime, ker ga je iz slovenske jezikovne oblike „“Jože“ spremenil v „Guiseppe“, vrednostna sodba, ne pa dejstvena navedba – kar v resnici je?

2. Ali je pravno dopustna vrednostna sodba, ki jo oškodovalec „črpa“ iz (neresnične) dejstvene trditve o tem, da naj bi oškodovanec svoje ime spremenil iz slovenskega v italijanski jezik, oz. primerjanje takega (neresničnega) dejstva s „pravilnostjo“ fašistične politike in iz tega izvajanje žaljive vrednostne sodbe, da naj bi bil oškodovanec renegat (narodni odpadnik), ob posebnih subjektivnih okoliščinah, da je oškodovanec zamejski Slovenec in znan antifašist (splošno znano dejstvo), oškodovalec pa nestrpni politični agitator, ter ob objektivni okoliščini, da je bil fašizem zločinski rasistični sistem, ki je raznarodovalno deloval na način, da je posameznika in narode odstranjeval tudi fizično?

3. Ali lahko oškodovalec (ki ni novinar, prej politični agitator) o svojem mnenjskem nasprotniku piše osebno (ad personam, zasebno), pri tem dejstev o katerih piše, ne preveri (predvsem pa ne z zadostno stopnjo skrbnosti: ne preveri, ali je dejstvo, da naj bi oškodovanec svoje ime spremenil iz slovenskega v italijanski jezik, resnično), potem pa na to (nesporno neresnično) dejstvo veže svojo vrednostno sodbo?

4. Ali je pravno mogoča zadostna dejstvena osnova (sufficient factual basis) za zatrjevanje neresničnega dejstva?

5. Ali je pravno mogoča zadostna dejstvena osnova (sufficient factual basis) za zatrjevanje vrednostne sodbe, izpeljane iz neresničnega dejstva?

6. Ali je pravno mogoča zadostna dejstvena osnova (sufficient factual basis) za zatrjevanje neresničnega dejstva ali vrednostne sodbe, izpeljane iz neresničnega dejstva, posebej v primeru, ko tega dejstva oškodovalec ne preveri (vsekakor pa ne z zadostno stopnjo skrbnosti – glej npr. Kodeks novinarske etike)?

7. Ali avtor izkaže zadostno skrbnost in dobrovernost novinarskega ravnanja, če se (posteriori – ne v spornem članku) sklicuje na neresničen zapis na Wikipediji, ali pa bi moral navkljub morebitnemu obstoju takega zapisa v skladu s pravno normo in sodno prakso preveriti točnost zbranih informacij in ravnati v skladu s Kodeksom novinarske etike?

4. Predlog ni utemeljen.

5. Vrhovno sodišče dopusti revizijo, če je od njegove odločitve mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, pomembnem za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava prek sodne prakse (prvi odstavek 367. a člena Zakona o pravdnem postopku; v nadaljevanju ZPP). Vrhovno sodišče je ugotovilo, da navedeni pogoji za dopustitev revizije niso podani, zato je tožnikov predlog zavrnilo (drugi odstavek 367. c člena ZPP).