Jedro

V sporih majhne vrednosti lahko sodišče odloči brez izvedbe naroka za glavno obravnavo, če po prejemu odgovora na tožbo oziroma pripravljalnih vlog ugotovi, da je o spornem dejanskem stanju mogoče odločiti že na podlagi predloženih pisnih dokazov, nobena stranka pa izvedbe naroka ni zahtevala. Vendar sta se toženca v obravnavani zadevi na opozorilo sodišča odzvala tako, da sta narok izrecno predlagala, zato ne drži očitek, da je bil narok razpisan zato, da bi si odvetnica lahko izplačala visok honorar.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijana sodba v II. točki izreka delno tako spremeni, da sta toženca dolžna tožeči stranki povrniti 433,48 EUR pravdnih stroškov.

II. V preostalem se pritožba zavrne in se sodba sodišča prve stopnje v nespremenjenem delu potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 152368/2015 z 11. 12. 2015 ohranilo v veljavi ter tožencema naložilo, da tožeči stranki povrneta pravdne stroške.

2. Toženca v pravočasni pritožbi kot bistveno navajata, da je sodišče napačno ugotovilo, da so tri stanovanja iz H. 8, ki so jih njihovi lastniki povezali s svojimi poslovnimi prostori na V. 29, izgubila solastništvo nad skupnimi prostori na H. Sodišče je napačno ugotovilo, da se je njuno stanovanje povečalo iz 40,92 na 47 m2. Leta 1997 je bilo pravilno solastništvo, ko pa se je zemljiška knjiga preselila na GURS, so se začeli nadnaravni dogodki. Tožeča stranka ta absurd opravičuje s tem, da pri razdeljevanju stroškov k neto površini 19 stanovanj prišteje površino kletnih prostorov, hkrati pa stroške brez podpisane pogodbe deli na 200 m2 manj stanovanjske površine. Kar se ogrevanja tiče, je nemogoče, da bi se tri stanovanja priključila na inštalacije na drugem naslovu. V nadaljevanju grajata stroške postopka, češ da so ti daleč nad tarifo. Narok je bil sklican samo zato, da si bo odvetnica izplačala masten honorar, obravnave pa dejansko ni bilo. Predlagata razveljavitev sodbe.

3. Tožeča stranka na vročeno pritožbo ni odgovorila.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. V obravnavani zadevi gre za spor, katerega vrednost ne presega 2.000 EUR, zato sodišče v tem postopku uporablja pravila o sporu majhne vrednosti. V pritožbenem postopku je odločitev, ki jo sodišče prve stopnje izda v takem postopku, mogoče izpodbijati le iz razloga zmotne uporabe materialnega prava in absolutne bistvene kršitve postopka. Sodišče druge stopnje je posledično vezano na dejansko stanje, ki ga je ugotovilo sodišče prve stopnje (prvi odstavek 458. člena ZPP).1

6. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da toženca grajata izključno dejanske ugotovitve sodišča prve stopnje, kar, kot rečeno, v tem postopku ni dovoljeno. Pritožbeno sodišče je torej vezano na ugotovitev prvostopenjskega, da je na H. le 19 in ne 22 stanovanj.2

7. Na tako ugotovljeno dejansko stanje je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo materialno pravo. Pritožnika ne trdita, da to ne bi bilo res, čeprav opozarjata, da tožeča stranka stroške zaračunava brez sklenjene pogodbe. Že sodišče prve stopnje jima je pojasnilo, kaj je pravna podlaga za zaračunavanje tu vtoževanih stroškov.3 Toženca se ob tem ne spuščata v višino zneska, ki sta ga po izračunu sodišča prve stopnje dolžna plačati.4

8. V sporih majhne vrednosti lahko sodišče odloči brez izvedbe naroka za glavno obravnavo, če po prejemu odgovora na tožbo oziroma pripravljalnih vlog ugotovi, da je o spornem dejanskem stanju mogoče odločiti že na podlagi predloženih pisnih dokazov, nobena stranka pa izvedbe naroka ni zahtevala (drugi odstavek 454. člena ZPP). Vendar sta se toženca na opozorilo sodišča odzvala tako, da sta narok izrecno predlagala (red. št. 16), zato ne drži očitek, da je bil narok razpisan, da bi si odvetnica tožeče stranke lahko izplačala visok honorar. Vendar imata prav, da je nagrada odmerjena previsoko. Glede na vrednost spornega predmeta, ki ne presega 3.000 točk, je odvetnica upravičena ne do 300, temveč zgolj do 200 točk za posamezno procesno dejanje (tožba, pripravljalna vloga, narok).5 Skupaj je to 600 točk, kar, povečano za 22 % DDV, znaša 358,68 EUR, skupaj s sodno takso (34 EUR) in stroški fotokopiranja (40,80 EUR) pa 433,48 EUR. V tem delu je pritožbeno sodišče izpodbijano odločitev v stroškovnem delu ustrezno spremenilo (358. člen ZPP).

9. V preostalem so pritožbene navedbe neutemeljene, pritožbeno sodišče pa tudi ni odkrilo pomanjkljivosti, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), zato je pritožbo v preostalem zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje v nespremenjenem delu potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).

10. Toženca pritožbenih stroškov nista priglasila, zato je odločitev odpadla.

1 Izjemo predstavlja zgolj položaj, ko je sodišče zaradi zmotne uporabe materialnega prava nepopolno ugotovilo dejansko stanje (drugi odstavek 458. člena ZPP), a v obravnavani zadevi ne gre za tako situacijo. 2 Sodišče prve stopnje je izčrpno pojasnilo, kako je do tega prišlo ter kake možnosti ima pravdno sodišče. Dokazna ocena, ki jo je oblikovalo, ni obremenjena z nobeno od bistvenih kršitev pravdnega postopka, na katero višje sodišče pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP). 3 Glej 16. točko obrazložitve. 4 Znesku nasprotujeta le, kolikor se tiče dejstva, da je površina deljena z 19 stanovanj, namesto (kar bi bilo po njuno pravilno) z 22, česar pa pritožbeno sodišče ne more upoštevati. 5 Primerjaj tudi preračun na http://www.odv-zb.si/predpisi/velj-odvetniska-tarifa