Jedro

Prvi odstavek 417. člena ZPIZ-1 se izrecno nanaša le na uživalce delne pokojnine, vendar pa iz določbe tretjega odstavka tega člena izhaja, da se na ta način ob prenehanju ponovnega zavarovanja odmeri pokojnina tudi uživalcu pokojnine, priznane po ZPIZ, ki se je ponovno vključil v zavarovanje. Pojem uživalec pokojnine je definiran v 8. členu ZPIZ-1 in se izrecno nanaša tudi na uživalce predčasne pokojnine. Ob takšni zakonski definiciji je razlaga prehodne določbe 417. člena ZPIZ-1, za katero se zavzema tožena stranka, contra legem in kot taka nesprejemljiva.“

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je odpravilo odločbo tožene stranke z dne 22. 12. 2011 in potrdilo odločbo tožene stranke z dne 27. 9. 2011. Odločilo je tudi, da je tožena stranka dolžna tožniku povrniti stroške postopka.

2. Tožniku je bila z odločbo z dne 22. 10. 1997 priznana pravica do predčasne pokojnine od 18. 9. 1997 dalje po Zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju iz leta 1992 (v nadaljevanju ZPIZ). Z odločbo z dne 18. 12. 2002 mu je bila odmerjena pokojnina brez zmanjšanja. Ker se je tožnik 1. 5. 2003 ponovno zaposlil za polovico polnega delovnega časa, mu je bila z odločbo z dne 3. 6. 2003 (od 1. 5. 2003) priznana pravica do predčasne pokojnine v polovičnem znesku. Po prenehanju delovnega razmerja dne 30. 6. 2011 in ponovni zahtevi za priznanje pravice do pokojnine mu je tožena stranka dne 27. 9. 2011 izdala odločbo, s katero mu je priznala pravico do pokojnine od 1. 7. 2011 v znesku 668,66 EUR. Pri odmeri te pokojnine je upoštevala zavarovalno dobo, ki jo je dosegel v času ponovnega zavarovanja, in mu pokojnino odmerila ob upoštevanju 409. člena in 50. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (v nadaljevanju ZPIZ-1) v višini 84% pokojninske osnove. Valorizirana pokojnina, upoštevajoč odmero delne pokojnine z odločbo z dne 3. 6. 2003, za zavarovanca ne bi bila ugodna. V revizijskem postopku je tožena stranka z odločbo z dne 22. 12. 2011 spremenila prvostopenjsko odločbo in tožniku priznala pravico do predčasne pokojnine v višini 620,90 EUR. V razlogih te odločbe je med drugim navedla, da se po prvem odstavku 185. člena ZPIZ čas ponovnega zavarovanja šteje za odstotno povečanje že uveljavljene starostne pokojnine ali za novo odmero starostne pokojnine, kar pa ne velja za predčasno pokojnino. Ker je tožnik dopolnil več kot 40 let pokojninske dobe, ima ob ponovnem prenehanju zavarovanja pravico do usklajene predčasne pokojnine, ali pravico do starostne pokojnine. Ker je bila nova izračunana starostna pokojnina slabša, mu je priznalo valorizirano pokojnino, odmerjeno v višini 78% pokojninske osnove, to pa znaša 620,90 EUR na mesec.

3. Pri svoji odločitvi se je sodišče prve stopnje oprlo na določbo 417. člena ZPIZ-1, ki v prvem odstavku ob ponovnem prenehanju zavarovanja omogoča uživalcu delne pokojnine, priznane po predpisih, veljavnih do uveljavitve tega zakona, odmero pokojnine ob upoštevanju naknadno dopolnjene zavarovalne dobe, v primeru, da je to za zavarovanca ugodneje, pa je tudi ob upoštevanju plače. Ta način (v skladu z določbo tretjega odstavka 417. člena ZPIZ-1) velja ob prenehanju ponovnega zavarovanja tudi za odmero pokojnine uživalca pokojnine, priznane po predpisih, ki so veljali do uveljavitve tega zakona, to pa vključuje tudi uživalce predčasne pokojnine. Sodišče je izhajalo tudi iz opredelitve pojma uživalca, ki je določen v 8. členu ZPIZ-1. Oprlo se je tudi na sodbo revizijskega sodišča VIII Ips 23/2012. 4. Sodišče druge stopnje je pritožbo tožene stranke zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Strinjalo se je z dejanskimi ugotovitvami in pravnimi razlogi sodišča prve stopnje.

5. Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje je tožena stranka vložila revizijo zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da iz 185. člena ZPIZ izhaja, da se čas ponovnega zavarovanja šteje za odstotno povečanje že uveljavljene starostne pokojnine ali novo odmero starostne pokojnine, ne pa predčasne pokojnine. Vsebinsko enako določbo je vseboval že prvi odstavek 76. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju iz leta 1983. Predčasna pokojnina je drug pravni institut in se prizna pod drugačnimi pogoji kot starostna pokojnina, zato teh pravic ni mogoče enačiti. Tožnik je po ponovnem zavarovanju dopolnil 40 let pokojninske dobe in s tem pravico do starostne pokojnine, ni pa imel več pogojev za predčasno pokojnino. Glede na določbe prejšnjih predpisov sodišče ni pravilno uporabilo določbe tretjega odstavka 417. člena ZPIZ-1, saj je jasno, da se ta določba nanaša na starostno pokojnino. ZPIZ-1 predčasnih pokojnin ne pozna več. Prehodna določba tega člena ne more določiti več pravic in se izraz pokojnina iz prehodne določbe ne more nanašati na vse vrste pokojnin. Tožnik tudi ni bil upravičen do priznanja starostne pokojnine po ZPIZ, saj do 31. 12. 1999 ni izpolnil potrebnih pogojev za varstvo pričakovanih pravic po 392. členu ZPIZ-1. Tožniku kot uživalcu predčasne pokojnine ni mogoče odstotno povečati te pokojnine (181. člen ZPIZ-1) na podlagi ponovnega vstopa v zavarovanje, temveč mu je mogoče priznati le starostno pokojnino po predpisih, veljavnih na dan prenehanja zavarovanja, torej po ZPIZ-1. V sodbi Vrhovnega sodišča VIII Ips 23/2012 naj bi šlo za drugačno dejansko stanje kot v tožnikovem primeru.

6. Revizija ni utemeljena.

7. Revizija je izredno pravno sredstvo zoper pravnomočno sodbo, izdano na drugi stopnji, oziroma zoper sklep sodišča druge stopnje, s katerim je bil postopek pravnomočno končan (prvi odstavek 367. člena Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP in prvi odstavek 384. člena ZPP, v povezavi z 19. členom Zakona o delovnih in socialnih sodiščih). Revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni (prvi odstavek 371. člena ZPP).

8. Sodišči prve in druge stopnje sta se v razlogih odločitve pravilno sklicevali tudi na sodbo Vrhovnega sodišča VIII Ips 23/2012 z dne 17. 12. 2012. V tej zadevi je revizijsko sodišče med drugim obrazložilo, „ da se tudi uživalcu predčasne pokojnine, priznane po ZPIZ, ob prenehanju zavarovanja pokojnina odmeri ob upoštevanju naknadno dopolnjene zavarovalne dobe, v primeru, da je to zanj ugodneje pa tudi ob upoštevanju plače. Prvi odstavek 417. člena ZPIZ-1 se sicer res izrecno nanaša le na uživalce delne pokojnine, vendar pa iz določbe tretjega odstavka tega člena izhaja, da se na ta način ob prenehanju ponovnega zavarovanja odmeri pokojnina tudi uživalcu pokojnine, priznane po ZPIZ, ki se je ponovno vključil v zavarovanje. Kot je pravilno pojasnilo že sodišče druge stopnje, je pojem uživalec pokojnine definiran v 8. členu ZPIZ-1 (1) in se izrecno nanaša tudi na uživalce predčasne pokojnine. Ob takšni zakonski definiciji je razlaga prehodne določbe 417. člena ZPIZ-1, za katero se zavzema tožena stranka, contra legem in kot taka nesprejemljiva.“

9. Obenem je revizijsko sodišče obrazložilo tudi, da je „ zavajajoče zatrjevanje tožene stranke, da je bilo po prejšnjih predpisih mogoče odstotno povečati le starostne pokojnine, ne pa predčasnih. Da se uživalcu predčasne pokojnine čas ponovnega zavarovanja ne šteje za odstotno povečanje ali za novo odmero predčasne pokojnine, je bilo res določeno v prejšnjih predpisih, vendar ne v ZPIZ iz leta 1992, temveč z Zakonom o pokojninskem in invalidskem zavarovanju iz leta 1983 (tretji odstavek 76. člena). V ZPIZ (185. člen) je bila namreč ta omejitev prav iz razloga, ker ni bila skladna z načelom, da se pri pokojnini mora upoštevati zavarovalna doba oziroma plačani prispevki, izpuščena (2). Glede na navedeno tako tudi argument tožene stranke, da s prehodno določbo 417. člena ZPIZ-1 uživalcem predčasnih pokojnin ni mogoče priznati več pravic, kot jim jih je omogočil ZPIZ/92, ne zdrži kritične presoje.“

10. Citirana stališča so jasna in neposredno uporabljiva tudi v tej zadevi. Že s ponovitvijo teh stališč je v celoti odgovorjeno na revizijske navedbe v tem sporu. Zato je revizijsko sodišče v skladu s 378. členom ZPP revizijo zavrnilo kot neutemeljeno.

Op. št. (1): Uživalec pokojnine je oseba, ki ima v skladu z zakonom ali mednarodnim sporazumom pravico do uživanja: starostne pokojnine (vključno s predčasnimi pokojninami ali pokojninami delavcev, ki se jim je zavarovalna doba štela s povečanjem in so se upokojili pri nižji starosti, pokojninami borcev NOB, administrativnimi in izjemnimi starostnimi pokojninami), invalidske pokojnine ali družinske pokojnine.

Op. št. (2): Tako Marko Štrovs v Zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju s komentarjem, GV, Ljubljana, 1992, stran 219.