Jedro

Upnikovo procesno dejanje preklica rubeža je bilo opravljeno pravočasno (dan pred razpisanim rubežem) in se je izvršitelj lahko prilagodil tej spremenjeni situaciji, zato izvršitelj ni upravičen do nagrade za neizveden rubež, pač pa le do povrnitve stroškov, nastalih z razpisom in preklicem rubeža.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

II. Izvršitelj krije sam svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. S sklepom, citiranim v uvodu, je sodišče prve stopnje izvršitelju A.Š. priznalo plačilo za opravljeno storitev in stroške v skupni višini 34,57 EUR in jih naložilo v plačilo upniku.

2. Proti temu sklepu se pritožuje izvršitelj. Uveljavlja pritožbeni razlog zmotne uporabe materialnega prava po 3. točki prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ) in predlaga spremembo izpodbijanega sklepa tako, da se mu prizna 125 točk za neizveden rubež ter se ti stroški naložijo upniku skupaj s pritožbenimi stroški. Kot bistveno izpostavi, da je preklic rubeža prejel en dan pred nameravano opravo le tega. Meni, da preklic rubeža ni pravno veljavno in dopustno razpolaganje upnika. Upnik lahko razpolaga le s svojim zahtevkom, ne pa z uradnim dejanjem. Izvršitelju se postavlja vprašanje, ali bi sodišče na predlog upnika preklicalo javno dražbo nepremičnine. Upnik bi lahko v konkretnem primeru predlagal odlog izvršbe, v kolikor bi bili za to izpolnjeni zakonski pogoji. Poudarja, da je izvršitelj pooblaščenca upnika obvestil 6 dni pred nameravano opravo izvršilnega dejanja. Sodišče ni odgovorilo na vprašanje, kako bi lahko izvršitelj, ki je dan pred nameravanim rubežem prejel preklic, nadomestil preklicano zadevo z razpisom novega rubeža. Drugi odstavek 50. člena Pravilnika o opravljanju službe izvršitelja namreč določa, da mora izvršitelj stranke o nameravani opravi izvršilnega dejanja obvestiti najmanj 3 dni prej. Z opisano odločitvijo sodišča je izvršitelj prikrajšan v svojem zaslužku. Sklicuje se na odločbo Višjega sodišča v Celju Cp 2141/2005 z dne 6. 4. 2006, v kateri sodišče tolmači četrti odstavek tar. št. 1 Pravilnika o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom tako, da je neizveden rubež ne glede na to, ali izvršitelj to ugotovi na kraju samem ali pa so za to izpolnjeni pogoji, ko je (še) v pisarni.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Na podlagi določila četrtega odstavka tar. št. 1 Pravilnika o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom - v nadaljevanju Pravilnik (Ur. l. RS, št. 18/2003 in 35/2013) pripada izvršitelju nagrada v višini 25 % po tar. št. 1, če je rubež neuspešen ali neizveden iz razlogov, ki so na strani dolžnika, upnika ali tretje osebe. Neuspešen rubež je tako tisti, na katerem izvršitelj ni našel rubljivih stvari, neizveden pa tisti, na katerega je izvršitelj sicer pristopil, a ga iz določenih razlogov ni opravil, na primer, ker je bilo zaklenjeno stanovanje dolžnika, ker je dolžnik plačal izterjevano terjatev in podobno. Kot neizveden rubež je po mnenju sodišča druge stopnje šteti tudi, ko je le ta preklican in izvršitelj ne gre na kraj rubeža, vendar le v izjemnih primerih, ko pride do preklica rubeža tik pred njegovo opravo, zaradi česar izvršitelj svojih aktivnosti ne more prilagoditi novo nastali situaciji.

5. V konkretni zadevi, ko je bil rubež razpisan za dne 13. 5. 2014, upnik pa ga je preklical 12. 5. 2014, to je dan pred razpisanim rubežem, po stališču sodišča druge stopnje ta rubež ni možno označiti za neizveden rubež v smislu četrtega odstavka tar. št. 1 Pravilnika. Upnikovo procesno dejanje preklica rubeža je bilo namreč opravljeno pravočasno - dan pred razpisanim rubežem in se je izvršitelj lahko prilagodil tej spremenjeni situaciji, zato izvršitelj ni upravičen do nagrade za neizveden rubež, pač pa le do povrnitve stroškov, nastalih z razpisom in preklicem rubeža, kar mu je sodišče z izpodbijanim sklepom tudi priznalo.

6. ZIZ sicer preklica rubeža izrecno ne ureja. Vendar pa lahko upnik v izvršilnem postopku prosto izbira in predlaga izvršilna sredstva, sam se torej odloči, ali bo predlagal izvršbo na premičnine, izvršbo na premičnine pa lahko kadarkoli tudi umakne (43. člen ZIZ). Če prvi rubež ni uspešen, je v upnikovi domeni, ali bo predlagal, da izvršitelj opravi ponovni rubež (88. člen ZIZ) in ima posledično upnik tudi možnost rubež preklicati. Gre za drugačno situacijo kot v primeru prodaje nepremičnine, kar izpostavlja pritožba, ko sodišče razpiše in opravi prodajo po uradni dolžnosti, medtem ko izvršitelj (ponovni) rubež razpiše in opravi samo na predlog upnika. Prav tako gre za izvršbo na drugo sredstvo izvršbe in drugo izvršilno dejanje prodajo in ne rubež, zato pritožbeno sklicevanje na pravila nepremičninske izvršbe ni utemeljeno.

7. Na pritožbene navedbe sodišče druge stopnje še odgovarja, da tudi pri nepremičninski izvršbi sodišče lahko prekliče dražbo na predlog upnika, če so za to upravičeni razlogi (na primer umik predloga za izvršbo).

8. Kar se tiče sklicevanja izvršitelja na sodno odločbo, je izvršitelju pojasniti, da v našem pravnem redu ne velja precedenčno pravo. Sodne odločbe ne predstavljajo formalni pravni vir za odločanje v enakih zadevah. Sklicevanje pritožbe na primerljivo sodno odločbo je zato neutemeljeno. Kar se tiče ustaljene sodne prakse, pa drugostopenjsko sodišče ugotavlja, da je izpodbijana odločitev skladna z njo.(1)

9. Iz navedenih razlogov pritožba ni utemeljena. Ker tudi niso podane kršitve, na katere pazi sodišče po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. člena istega zakona in 15. členom ZIZ), je sodišče druge stopnje pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in na podlagi 2. točke 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ izpodbijani sklep potrdilo.

10. Izvršitelj s pritožbo ni uspel, zato krije sam svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena istega zakona in 15. členom ZIZ).

Op. št. (1) : Sklep VSL II Ip 4433/2007 z dne 6. 2. 2008, sklep VSM I Ip 1199/2014 z dne 13. 1. 2015, sklep VSL I Ip 1007/2009 z dne 13. 5. 2009, sklep VSK II Cpg 17/2006 z dne 11. 5. 2006, sklep VSL III Cp 3098/2005 z dne 6. 7. 2005.