Jedro

Zoper sklep sodišča druge stopnje vlaga Vrhovno državno tožilstvo zahtevo za varstvo zakonitosti zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da je sodna praksa neenotna glede vprašanja, ali gre v primeru, ko je bil rubež razpisan, upnik pa je dan pred razpisanim datumom predlagal preklic, za neizvedeni rubež iz razloga na strani upnika v smislu četrtega odstavka Tarifne številke 1 Tarife.

Po presoji Vrhovnega sodišča vprašanje, ki izhaja iz zahteve, ni pomembno pravno vprašanje v smislu 367.a člena ZPP. Gre za vrednostno in vrednotno manj pomembno zadevo, glede katere obstaja večinska sodna praksa nižjih sodišč. Poseg Vrhovnega sodišča za njeno poenotenje tako ni potreben, vprašanje pa že prima facie ni takšno, da bi odgovor Vrhovnega sodišča predstavljal prispevek k nadaljnjemu razvijanju prava.

Izrek

I. Zahteva za varstvo zakonitosti se zavrže.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je priznalo izvršitelju stroške, nastale z razpisom in preklicem rubeža, v skupni višini 34,57 EUR, ni pa mu priznalo 25% nagrade za neuspešen ali neizveden rubež v smislu četrtega odstavka Tarifne številke 1 Pravilnika o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom (v nadaljevanju Pravilnik). Obrazložilo je, da bi mu ta nagrada pripadla, če bi se že nahajal na licu mesta z namenom, da prične z opravo izvršilnega dejanja oziroma tega že prične opravljati, vendar ga ne izvede.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbo izvršitelja zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje. Zaključilo je, da je bilo upnikovo procesno dejanje preklica rubeža opravljeno pravočasno - dan pred razpisanim rubežem in se je izvršitelj lahko prilagodil tej spremenjeni situaciji. Izvršitelju je tudi pojasnilo, da je odločitev sodišča skladna z ustaljeno sodno prakso ter navedlo odločbe ljubljanskega, mariborskega in koprskega višjega sodišča. 3. Zoper sklep sodišča druge stopnje vlaga Vrhovno državno tožilstvo zahtevo za varstvo zakonitosti zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da je sodna praksa neenotna glede vprašanja, ali gre v primeru, ko je bil rubež razpisan, upnik pa je dan pred razpisanim datumom predlagal preklic, za neizvedeni rubež iz razloga na strani upnika v smislu četrtega odstavka Tarifne številke 1 Tarife. Navaja tri odločbe Višjega sodišča v Celju, ki je v zadevah plačila nagrade izvršiteljem za rubež, ki zaradi preklica upnika ni bil izveden, zavzelo drugačno materialnopravno stališče, ki se mu pridružuje tudi vrhovna državna tožilka. Meni, da je rubež premičnih stvari dolžnika le eno od izvršilnih dejanj izvršitelja, ki obsega poleg neposredne oprave rubeža na kraju samem še vrsto drugih opravil, kot so obvestila o rubežu ter priprava na rubež itd. 4. Sodišče je zahtevo za varstvo zakonitosti vročilo strankam postopka. Nanjo je obrazloženo odgovoril upnik in v odgovoru izrazil nestrinjanje z vloženo zahtevo.

5. Zahteva za varstvo zakonitosti ni dovoljena.

6. Zahteva za varstvo zakonitosti je del sistema izrednih pravnih sredstev v civilnem postopku, ki je, enako kot dopuščena revizija, namenjena zagotavljanju objektivne koristi (med drugim poenotenju sodne prakse), ki presega konkretni primer in interese konkretnih strank. Vrhovnemu sodišču omogoča, da se izreka o zadevah, upoštevaje merila pomembnosti pravnega vprašanja, v katerih revizija sicer ni mogoča. 7. Zahtevo za varstvo zakonitosti tožilstvo vloži, če so izpolnjeni pogoji iz prvega odstavka 367.a člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP, tretji odstavek 385. člena ZPP).

8. Po prvem odstavku 367.a člena ZPP Vrhovno sodišče dopusti revizijo, če je od njegove odločitve mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, ki je pomembno za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava prek sodne prakse. Vrhovno sodišče dopusti revizijo zlasti v primerih, če gre za pravno vprašanje, glede katerega odločitev sodišča druge stopnje odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča, ali če gre za pravno vprašanje, glede katerega sodne prakse Vrhovnega sodišča ni, še zlasti, če sodna praksa višjih sodišč ni enotna, ali če gre za pravno vprašanje, glede katerega sodna praksa Vrhovnega sodišča ni enotna.

9. Odločanje o tem, ali zahteva vsebuje za pravni red kot celoto pomembna pravna vprašanja, je v celoti prepuščeno Vrhovnemu sodišču(1). V zvezi s predpostavko iz tretjega odstavka 385. člena ZPP, v povezavi s prvim odstavkom 367.a člena ZPP, je v zahtevi kot relevantno pravno vprašanje zastavljeno vprašanje, ali gre v primeru, ko je bil rubež razpisan, upnik pa je dan pred razpisanim datumom predlagal preklic, za neizvedeni rubež iz razloga na strani upnika v smislu četrtega odstavka Tarifne številke 1 Tarife . Po presoji Vrhovnega sodišča vprašanje, ki izhaja iz zahteve, ni pomembno pravno vprašanje v smislu 367.a člena ZPP. Gre za vrednostno in vrednotno manj pomembno zadevo, glede katere obstaja večinska sodna praksa nižjih sodišč.(2) Poseg Vrhovnega sodišča za njeno poenotenje tako ni potreben, vprašanje pa že prima facie ni takšno, da bi odgovor Vrhovnega sodišča predstavljal prispevek k nadaljnjemu razvijanju prava.

10. Ker je Vrhovno sodišče ugotovilo, da niso podani pogoji iz 367.a člena ZPP, je zahtevo za varstvo zakonitosti zavrglo (377. člen v povezavi s 391. členom ZPP).

(1) Glej odločbo Ustavnega sodišča U-I-139/10 z dne 12. 5. 2011. (2) Glej npr. sklep VSL II Ip 4433/2007, I Ip 1007/2009 in III Cp 3098/2005, sklep VSM I Ip 1199/2014 in sklep VSK II Cpg 17/2006.